Ajda je imela včasih v naši prehrani pomembno vlogo, potem pa je skoraj izginila z njiv, poudarjajo v Čebelarski zvezi Slovenije. Po njihovih pojasnilih so še pred pol stoletja pri nas kmetje pridelali precejšnje količine ajde, ki pa se je potem začela umikati rodovitejšim poljščinam, zlasti koruzi in strniščnim krmnim posevkom.

S sejanjem ajde pa kmetje prispevajo tudi k ohranjanju čebel, saj avgusta in septembra spodbuja matice k zaleganju, na ajdi pa si lahko čebele hkrati naberejo del zimske zaloge hrane in si tako povečajo možnosti za uspešno prezimitev celotne čebelje družine, so opozorili v čebelarski zvezi.

Javna svetovalna služba v čebelarstvu letos pripravlja projekt promocije sajenja medovite ajde in uživanja izdelkov iz ajde. S promocijskimi zgibankami in plakati, ki jih bo izdala v okviru tega projekta, bo širšo javnost spodbujala k uživanju izdelkov iz ajde, pridelovalce pa k sajenju te rastline. Projekt bo predstavljen na kmetijsko-živilskem sejmu Agra ter na sejmu Narava in zdravje.

Projekt poteka v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in okolje, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije - Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij. V tem okviru bodo pripravili kalkulacijo lastne cene pridelave ajde in tehnološka navodila za njeno pridelavo. Pomembnost uživanja ajdovih jedi bodo predstavili tudi otrokom ob tradicionalnem zajtrku.

Potrošnik se v zadnjem času vse bolj zateka k bolj zdravemu načinu življenju, pri čemer ima veliko vlogo tudi ajda. Ta rastlina namreč blagodejno vpliva na naš organizem, priporočajo jo za boljši krvni obtok in boj proti raku. Beljakovine ajde so kakovostnejše od beljakovin pšenice, soje ali mesa, po aminokislinski sestavi pa jih prekašajo samo beljakovine kokošjega jajca, je razvidno iz publikacije, ki je bila v okviru omenjenega projekta izdana julija.