Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Vodja rastlinske semenske banke Michaela Arndorfer. - Foto: Uroš Hočevar/Delo
Vodja rastlinske semenske banke Michaela Arndorfer. - Foto: Uroš Hočevar/Delo

Vrt, kjer ima vsaka rastlina svojo zgodbo

Prva pozeba je terjala tudi davek na vrtu Noetove barke v mestecu Schiltern na Spodnjem Avstrijskem. Cvetovi nekaterih rastlin so žalostno pobesili glave, listi so potemneli. Ko bosta vse šibkejše sonce in mraz dokončno ustavila pretakanje sokov po njihovih žilah, bodo rastline sklenile življenjski cikel. Toda ne dokončno. Čeprav so nekatere celo edini ohranjeni primerki svoje vrste, bodo z Noetovo barko plule naprej.

Prihodnje leto bo avstrijska nevladna organizacija, ki si prizadeva za ohranitev in razvoj raznovrstnosti kulturnih rastlin tudi na politični ravni – peticijo za ohranitev brezplačne izmenjave sadik in semen med malimi kmeti in vrtičkarji, ki jo je oblikovala z organizacijo Global 2000, je podpisalo že več kot 260.000 ljudi –, praznovala četrt stoletja. Nastala je s povezavo dveh združenj vrtičkarjev in kmetov iz severne Avstrije in Štajerske, ki so zaskrbljeni zaradi izginjanja starih zelenjavnih in sadnih sort iz trgovin, s tržnic in vrtov začeli načrtno zbirati njihova semena.

Celoten članek preberite v tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.