Zelenjavni vrt

Ta mesec poskrbimo za zadnje setve na prostem. Sejemo motovilec, ki kali od 8 do 14 dni. Pridelek bomo lahko pobirali že jeseni, pa tudi prihodnjo pomlad. V prvi polovici septembra še lahko sejemo prezimne solate. Na voljo imamo mehkolistne (nansen, zimsko rjavko) in krhkolistne (vegorko, posavko in bistro). V drugi polovici oktobra in novembra (ali pa šele februarja in marca) bomo sadike solat razsadili, pomladna otoplitev pa jih bo hitro spodbudila k rasti. Dobro bosta prezimili tudi špinača in blitva septembrske setve. Obe lahko sejemo v 2 cm globoke vrste, ki so od 20 do 25 cm narazen. V dvotedenskih presledkih spet sejemo rukolo, krešo, redkvico in kitajske listnate rastline, ki zelo hitro dajo pridelek in jim prija hlad. Do konca septembra lahko sejemo tudi črno redkev, ki jo bomo lahko pobirali vse do pozne jeseni.

Septembra lovimo zadnje dni za presajanje sadik pora iz julijske setve za pridelavo spomladi in kitajskega kapusa. Od septembra do novembra sadimo čebulček majskega srebrnjaka, oba s porom pa zaščitimo pred septembrskim naletom čebulne muhe s kopreno, ki jo čez gredice napnemo prek lokov.

Septembra je zadnji čas za setev zelenega gnojenja – mešanice rastlin, ki še pred zimo prekrijejo tla, jo ščitijo pred plevelom, izsušitvijo in izpiranjem hranil, poleg tega pa s koreninskimi izločki odvračajo nekatere talne škodljivce, prst obogatijo z dušikom ali jo z zelo globokimi koreninami rahljajo. Za ta čas lahko izberemo mešanico bele gorjušice, aleksandrijske in perzijske detelje, oljne redkve ter facelije.

Okrasni vrt

Zdaj je čas za dosejevanje ali zasnovo nove trate. Po poletju trato pripravimo na zimo tudi z gnojenjem. Če gnojimo z mineralnim gnojilom, izberemo takšno, ki ima malo dušika, precej več pa kalija.

Če visoke astre svoje cvetoče poganjke še ponosno molijo kvišku, jim čim prej naredimo oporo – k tlom jih namreč lahko poleže že kratkotrajna ploha.

Zgodaj jeseni redčimo, razsajamo oz. delimo trajnice, ki so že odcvetele, ali delimo lokvanje in druge vodne rastline. Najpozneje do srede septembra pohitimo z razsajanjem bradatih perunik. Če s tem odlašamo dalj časa, se do zime ne bodo dobro ukoreninile. Do takrat lahko prav tako s potaknjenci vzgojimo sadike večine okenskih in balkonskih rastlin, iglavcev, okrasnih grmovnic, živih mej in sobnih lončnic. Pomembno je le, da rastline, s katerih jemljemo potaknjence, niso bile razmnožene s cepljenjem.

Konec meseca sadimo iglavce in zimzeleno grmičevje, medtem ko je za listavce in sadno drevje še prezgodaj, lahko pa že pripravimo sadilne jame. Posadimo spomladanske čebulnice ali pa se vsaj odpravimo ponje v vrtne trgovine, dokler je izbira še dobra. Podobno velja za čebulček in semenski česen, katerega najbolj priljubljene sorte zgodaj poidejo.

Trajnicam odstranimo odmrle dele, vendar le tiste, ki so polomljeni, saj nam bodo suhe rastline popestrile zimsko podobo vrta. Porežemo tudi semenske glavice cvetic, ki jih želimo razmnožiti.

Sadovnjak

Sadje za sprotno porabo je najslajše, če ga z drevesa trgamo sproti, za skladiščenje pa je pomembno, da doseže harmoničen okus (sladkost, obarvanost, aromo, polnost), je pa še trdo in zato odpornejše. Medtem ko bo v skladišču še naprej zorelo, pa obarvanosti ne bo več pridobilo. Površinsko obarvanost plodov namreč v času zorenja povzroči kombinacija sonca in nizkih nočnih temperatur. Ob zlaganju sadja v zabojčke dosledno odstranimo vse okljuvane in črvive sadeže, saj jih bo kmalu napadla gniloba, ki se razširi še na druge sadeže.

Ob obiranju jablan, hrušk in sliv lahko odstranimo tudi kakšno nepotrebno vejo, predvsem navzgor rastoče in tiste, ki silijo v krošnjo. S tem poskrbimo, da preostali les lepše dozori in da se bo lepše razvili rodni brsti za prihodnjo sezono.

Gnile sadeže odstranjujmo z vej in izpod drevesa, saj so trosi gnilobe na njih pomemben vir okužbe dreves v naslednjih sezonah.