Povzemamo jih po spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije. Kot navajajo, so srečanja z našo največjo zverjo zelo redka, saj nas medved običajno opazi prej in se umakne. Človek namreč zanjo predstavlja naravnega sovražnika. Težave nastopijo, kadar naredi poteze, ki jih medved lahko razume kot napad ali ogrožanje mladičev. Najpogostejši razlog, da nas medved ne opazi, je, ko smo tiho, veter pa piha iz njegove smeri.

PREBERITE ŠE: LETOS VEČ ŠKODNIH PRIMEROV PO MEDVEDU

Priporočila Zavoda za gozdove

Ker napad medveda na človeka največkrat izzove ravnanje človeka v gozdu ali njegovega psa, si velja zapomniti spodnja priporočila:

• Ob sprehodih v gozdu imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju, maja in junija, pa psa raje ne vodimo v gozd na območjih stalne prisotnosti medveda, ki so Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica.
• Med hojo po gozdu bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo (glasen pogovor, žvižganje, udarec s palico po drevesu ipd.).
• Kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda. Če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil.
• Ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov. Obstanimo in se nato počasi ritensko umaknimo.
• Če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla. Skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas.
• Za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito  obrambno razpršilo proti medvedom, ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.
• Nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada. Izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih.
• Ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali klavniških odpadkov.
• Poskrbimo, da v okolici našega doma ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti).
• Ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni. Če jih opazimo, se takoj umaknimo.
• Med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje.
• Nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

Naložite si knjižico

Če se želimo bolje seznaniti z življenjskimi navadami medvedov v Sloveniji, si lahko s spletne strani ministrstva za okolje in prostor naložimo knjižico Srečanja z medvedom, ki jo je leta 1998 izdala Gozdarska založba pri Zvezi gozdarskih društev .