Okrasna drevesca v gozdovih lahko sekajo le lastniki gozdov na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, v kateri so določeni usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih dreves. Zavod dovoljuje pridobivanje okrasnih drevesc na površinah, ki jih zarašča gozd, na območjih pod daljnovodi in na gozdnih površinah, kjer posek ne škodi razvoju gozda.

Vsa posekana okrasna drevesca domačih gozdnih drevesnih vrst morajo biti pri prevozu in prodaji vidno označena s plombami v obliki nalepk, ki jih lastnikom izda zavod za gozdove. Lastniki lahko dobijo do 25 brezplačnih plomb pri lokalnih revirnih gozdarjih, za vsako nadaljnjo plombo pa morajo plačati po 26 centov. Plombe so vsako leto drugačne barve, letos so na zavodu za gozdove izbrali rožnate. Prodajo prazničnih drevesc nadzirata inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter tržni inšpektorat. Zavod za gozdove Slovenije je lani izdal 31.000 plomb za označitev okrasnih drevesc, od tega približno 23.000 za prodajo na trgu. Število izdanih plomb je iz leta v leto manjše, saj je ponudba umetnih okrasnih drevesc velika.

Kupimo lahko tudi okrasna drevesca, vzgojena v nasadih zunaj gozda. Tudi domače vrste, kot so navadna smreka, jelka ali bor, morajo biti opremljene z nalepkami. Izjema so tista drevesca, ki so na prodaj rastoča v loncih.

V Sloveniji med okrasnimi drevesci, pridobljenimi v gozdnem prostoru, prevladujejo smrečice. Domačih okrasnih jelk je na trgu malo, ker je na kočevskem območju, od koder prihaja na trg največ okrasnih drevesc iz gozdnega prostora, mladih jelk zelo malo in jih je treba ohranjati. Prepovedano je sekanje tise in bodike, ki sta v Sloveniji zavarovani vrsti.

Na zavodu za gozdove priporočajo, da tako kot rezano cvetje tudi smrečico postavimo v posodo z vodo, da bo ostala sveža in dišeča vse praznične dni. In še opozorilo za tiste, ki v gozdu nabirajo mah za pripravo jaslic – na enem mestu je dovoljeno odvzeti mah le z ene petine površine, ki jo preraščajo mahovi.