Pri sajenju na prosto je nujno paziti na zunanje temperature, ker so plodovke rastline toplote in sonca. Paradižnik sadimo po 15. maju, ko mine nevarnost spomladanske pozebe. Jutranja temperatura zraka naj bo vsaj 12 stopinj Celzija, čez dan pa 20.

Paradižnik in preostale plodovke potrebujejo veliko sonca, zato jim namenimo dobro sončno lego. Rastline posadimo (in postavimo lonce) v smeri vetra, ker je pomembno, da se po dežju čim hitreje osušijo, saj vlaga pripomore k razvoju bolezni. Lonce lahko postavimo pod balkon ali za rastline zgradimo streho. Tako jih zaščitimo pred padavinami in hkrati zmanjšamo možnost pojava bolezni.

Pred sajenjem v sadilno jamico potresemo organsko gnojilo v granulah za paradižnik, ki vsebuje veliko naravnega kalija (K). Kalij je zelo koristen na začetku rasti rastline, saj ima pomembno vlogo pri razrasti koreninskega sistema in rigidnosti (čvrstosti) rastline. Najbolj vidna pa je njegova vloga pri tvorjenju plodov ter njihovi kakovosti in številu. Dovolj kalija pomeni višjo vsebnost sladkorja, vitaminov, hranilnih snovi in ustrezno kislost. Ne pozabimo tudi na trdno oporo.

PREBERITE ŠE: SETVENI KOLEDAR – MAJ 2023

Dognojevanje med sezono

Dognojevanje ima pomembno vlogo pri pridelku, saj plodove s paradižnika obiramo zelo dolgo, vse do jeseni. Uporabimo tekoče organsko gnojilo iz morskih alg. Morske alge so zelo hranilne in vsebujejo veliko naravnega kalija. Ko je paradižnik v polni rasti in redno cveti ter tvori plodove, ga dognojujemo enkrat na teden. Zalivamo primerno glede na zunanjo temperaturo.

!!galerija!!

Pri plodovkah pa je tako kot kalij (K) pomemben tudi kalcij (Ca). Pomanjkanje kalcija se pokaže kot črna gniloba okoli muhe plodu. Prav tako opazimo zakrnelo rast plodov kumar ali gnitje povsem majhnih plodov bučk in buč. Največji učinek ima tekoči kalcij, s katerim začnemo škropiti ali zalivati (gnojiti prek korenin) ob prvem cvetenju. Priporočljiva so vsaj tri foliarna škropljenja v poletnem času. Ne škropimo v vročem delu dneva, ko so temperature nad 25 stopinj Celzija. Da ne povzročimo ožigov ali celo propada rastline, je primeren čas pozno zvečer ali zelo zgodaj zjutraj.

Največji učinek za najboljši pridelek dosežemo tako, da gnojimo prek koreninskega sistema in prek listov. Hranila so tako rastlini na voljo prek listov, ki hranijo plodove, in še iz žilnega sistema, ki jih prenaša iz tal.

Zaščita pred boleznimi

Paradižnikova plesen, pepelovka na kumarah in bučkah sta le dve izmed številnih glivičnih bolezni, ki napadajo naš domači vrt. Večina slovenskih vrtnarjev vzgaja domačo zelenjavo na ekološki način. To pa pomeni predvsem preventivni pristop. Dobro se obnese vzgoja v zaprtih oziroma zaščitenih prostorih, torej v rastlinjaku ali pod nadstreškom, balkonom, napuščem … Tako zmanjšamo vlago (padavine) na rastlinah, ki je potrebna za razvoj plesni.

A pogosto imamo na domačem vrtu plodovke na prostem, kjer so izpostavljene vremenu in naravi. Zato jih redno tedensko škropimo s sredstvom na osnovi njivske preslice. Ta deluje tako, da okrepi celično steno rastlin in s tem se zmanjša možnost za okužbo. Ko pa se pojavi okužba, na srečo obstaja tudi kurativa. To je biotsko sredstvo na osnovi oomicet. Poenostavljeno povedano gre za organizme, ki se prehranjujejo s škodljivimi glivami, ki napadajo naše vrtnine. Zaradi tega so zelo pogosto bolj učinkovite kot številna kemična fitofarmacevtska sredstva.

Zaščitimo sebe

Pri delu na vrtu nas pogosto nadlegujejo komarji. Zadnja leta po vsej Sloveniji opažamo tudi tigraste komarje, ki se hitro množijo. Zato okoli hiše odstranimo vire stoječe vode, kot so različne posode, zamašeni žlebovi in podobno. V njih so namreč ličinke komarjev. Če pa živimo na območju, kjer so zelo pogosti, se zaščitimo z naravnim dermatološkim sredstvom, ki ga brez skrbi uporabimo na koži. Tudi v tem primeru je preventiva bolj pametna izbira, saj komarji prenašajo številne bolezni.