Marca, ko so nas greli sončni žarki, smo že pripravili tla, jih zrahljali, dodali kompost, grede pokrili z organsko zastirko. Zdaj se lahko lotimo setev in sajenja, a ne vseh vrtnin. Nekatere potrebujejo toplo ozračje in topla tla, saj so njihova domovina topli kraji. To so paprika, paradižnik, jajčevec, feferoni, čili, bučke, kumare … Nekatere pa smo že posejali, saj imajo rade kratek dan, tudi temperature so jim že bile po godu. Seveda govorim o grahu, redkvici in špinači. Za druge pa je zdaj ravno pravi čas.

Ničesar še nismo zamudili

Grah, redkvica in špinača bolje uspevajo, dokler je dan še kratek in temperature ne previsoke. Če jih še niste posejali, to storite zdaj, nič še ni zamujeno. A ne čakajte predolgo, saj se podnebje tako spreminja, da so lahko že maja temperature zelo visoke. Grah takrat neha cveteti, velikokrat ga napade pepelasta plesen, redkvice so puhle ali sploh ne oblikujejo gomoljev in oddrvijo v cvet, prav tako špinača prehitro požene cvet. Redkvico sejemo na dan za koren, špinačo na dan za list, grah pa na dan za plod ali cvet.

Gomoljevke in korenovke

Korenček, peteršilj, pastinak, rdeča pesa, krompir so vrtnine, ki jih uvrščamo v skupino korenovk in gomoljevk. Njihovi užitni deli so koreni, pri korenčku, peteršilju, pastinaku, oziroma gomolji pri krompirju in rdeči pesi.

Vse lahko sejemo na prosto aprila. Za poz­nejši pridelek setve ponavljamo vse do začetka junija. Potrebujejo rahla tla, da se koreni lahko lepo oblikujejo. Ne gnojimo s hlevskim gnojem, saj preveč dušika povzroči, da se razcepijo. Sejemo v vrstice, med katerimi pustimo 10 cm razmika, v vrsti pa se potrudimo, da bo seme čim redkejše, na 2 cm, da ne bo potrebno poznejše redčenje. Sejemo na dan za korenino.

Za dober vznik potrebuje seme stalno vlaž­no prst. Če nismo na vrtu vsak dan, da bi zalivali, pokrijemo posejano površino s kartonom, ta bo ohranjal vlago. Po dveh ted­nih, ko pričakujemo, da bo seme vzklilo, ga odstranimo. S tem ne smemo zamuditi, saj rastline pod kartonom ne bodo rasle.

Za boljši vznik in lažje gojenje brez naknadnega redčenja sejemo seme na traku.

Korenček, peteršilj za koren in pastinak slabo prenašajo presajanje. Žal se koreni ne razvijejo dovolj, so razcepljeni, zveriženi in kratki. Nasprotno se rdeča pesa na presajanje odzove zelo dobro.

Aprila je čas tudi za zgodnji krompir. Sadimo ga 30 cm narazen, tako v vrsti in med vrstama. Pozneje ga ne smemo pozabiti osipavati, tako kot raste nadzemni del, tako dodajamo prst.

Tudi tistim, ki imate majhen vrt, se ni treba odreči krompirju, vsaj ne temu zgodnjemu, ki gre najbolj v slast. Lahko ga posadite v velike cvetlične lonce ali vreče iz jute, na trgu je tudi že kar nekaj izdelkov, namenjenih prav temu. Uporabimo lahko robustne vreče od substrata ali tiste debele za smeti. V cvetlični lonec, visok 50 cm (višji je, bolje je) in premera 40 cm, posadimo štiri gomolje. Najprej napolnimo lonec s kakovostnim ekološkim substratom za vrtnine, ki ne vsebuje šote, pomešanim z nekaj komposta. Najbolje, da sta v razmerju 3 : 1. Ta sloj naj bo debel 20 cm. Nanj polagamo gomolje tako, da so kalčki – če smo gomolje prej nakalili – ali očesa obrnjeni navzgor. Položimo jih na rob lonca, tako da bo med njimi enakomerna razdalja. Pokrijemo z 20 cm debelim slojem mešanice substrata in komposta. Zalijemo. Ko so rastline visoke približno 10 cm, dodamo substrat tako, da ostane samo del listov na svetlobi. Tako kot raste nadzemni del, tako dodajamo substrat, dokler ne sega 5 cm od roba lonca. S tem načinom dosežemo večji pridelek, saj bo ves substrat zapolnjen z gomolji. Ko zgornji del, pravimo mu cima, porumeni, je čas, da poberemo pridelek. Lonec preprosto prevrnemo in pobrskamo za gomoljčki.

Marsikdo pomisli, da je tudi nadzemna kolerabica gomoljevka, saj naredi lep, kot teniška žogica velik (ali še večji) nadzemni »gomolj«. Pa vendar to ni gomolj, ampak preobraženo steblo. Zato jo sadimo na dneve za list.

!!galerija!!

Kapusnice za junijsko bero

Zgodnje sorte zelja, cvetače, brokolija, ohrovta ta mesec presajamo na prosto. Bodite pozorni, da so sadike krepke in zdrave. Če jih niste vzgojili sami, kupujte ekološke, te bodo tudi na vašem vrtu zagotovo dobro uspevale. Koreninska gruda mora biti močna. Ko vzamete sadiko iz lončka, morajo biti korenine bele, brez škodljivcev, držati se jih mora prst.

Sadimo na grede, kjer smo dodali večje količine komposta ali kompostiranega ekološkega hlevskega gnoja. Med njimi pustimo 40 cm razmika. Vključimo jih v mešane posevke. Sama jih sadim na grede skupaj z grahom in solato.

Sadimo tako, da odstremo zastirko za velikost dlani oziroma toliko, da lahko brez težav izkopljemo jamico. Sadiko postavimo v jamico vse do prvega lista. Zagrnemo in zastirko primaknemo čisto do sadike. Dobro zalijemo. Zelje, cvetačo in ohrovt sadimo na dan za list. Brokoli na dan za cvet.

Tudi pri cvetači tako kot pri brokoliju uporabljamo preobraženo cvetno steblo in bi jo nemara morali saditi na dan za cvet. A so poskusi pokazali, da vseeno bolje oblikuje rožo, če jo sadimo na dan za list.

Brez solate ne gre

Solata je vrtnina, ki jo sejemo in sadimo vse leto, le prave sorte moramo izbrati. Je dober sosed vsem vrtninam, razen peteršilju, zato z njo popolnimo vse vrzeli, ki nastanejo, ko kakšen pridelek poberemo. V tem času lahko sejemo sorte, ki jim režemo liste, kot npr. znano berivko. Sejemo tudi sorte, ki naredijo glave, vendar jih moramo pozneje razsaditi. Če v teh dneh posadimo sadike, bo skleda solate na mizi že sredi maja.

Tukaj so še druge solatnice, kot je denimo radič za rezanje, sorta tržaški solatnik. Njegovo listje režemo vse do pozne zime in še naslednjo pomlad.

Opomnik za aprilske setve in sajenja

Da česa ne pozabite in da se boste lažje razporedili čas, so tukaj vrtnine, ki se aprila sejejo in presajajo na prosto. Nekaj jih bo treba posejati tudi v notranjih prostorih. Če se le da, se pri opravilih držite luninega setvenega koledarja.

Setev v zaščiten prostor:
Plod: buče, bučke, kumare

Setev na prosto:
Korenina: korenje, peteršilj za koren, pastinak, redkvica, čebula, česen, krompir, rdeča pesa
List: pozno zelje, cvetača, ohrovt in listnati ohrovt, brstični ohrovt, radič za rezanje, peteršilj za list, blitva, motovilec, rukola, špinača, spomladanska solata, zimski por
Cvet: pozni brokoli
Plod: grah, bob, nizki fižol

Presajanje na prosto:
Korenina: peteršilj za koren, koleraba, čebula (seme)
List: zgodnje zelje, cvetača, ohrovt in listnati ohrovt, nadzemna kolerabica, blitva, peteršilj za list, spomladanska solata, poletni por
Cvet: zgodnji brokoli
Plod: grah