Regrat ali strokovno Taraxacum officinale, je trajna zelika, ki je z več podvrstami razširjenja po vsej Evropi. Pogost je na travnikih, najdemo pa ga tudi na opuščenih njivah, mejah, ob poteh in na vrtovih. Regrat je hkrati plevel in ena prvih spomladanskih solat. Sezona nabiranja se je že začela, zato je prav, da pred sprehodom z vrečko in nožkom o regratu preberete nekaj koristnih informacij. Z nekaj vprašanji smo se obrnili tudi na Natašo Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Najboljše lokacije so lege, ki so oddaljene od mest in vasi. Še bolje je, če jih poznamo, vemo, ali jih gnojijo ali ne, in so v splošnem videti »čiste«.

Lokacija in vrsta

Pred nabiranjem regrata je dobro vedeti dve stvari: kje ga nabirati in katerega nabirati. Nataša Ferant pravi: »Izogibajte se površinam, ki so blizu prometnih cest, travnikom in njivam, ki jih kmetje zalivajo z gnojnico, in vsem površinam, na katerih se sprehaja veliko psov. Tudi vinogradi niso najboljša izbira zaradi škropljenja vinske trte s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki jih regrat akumulira.« Najboljše lokacije so lege, ki so oddaljene od mest in vasi. Še bolje je, če jih poznamo, vemo, ali jih gnojijo ali ne, in so v splošnem videti »čiste«.

PREBERITE ŠE: Jerneja Jošar - Regrat ni samo za solato

Na naših tleh raste okoli devet vrst regrata in prav vse so primerne za uživanje. Tudi rastline, ki so podobne regratu, pa sicer niso pravi regrat, so užitne in se zato ni bati zastrupitve.

Med sprehajanjem po travniku boste opazili več različnih vrst regrata. Nekateri listi so zašiljeni in veliki ali majhni, drugi imajo konice listov zaokrožene, tretji listov nimajo narezljanih vse do peclja. Kateri je pravi? Nataša Ferant pravi, da ima pravi regrat zašiljen konec in narezljane liste. »Na naših tleh raste okoli devet vrst regrata in prav vse so primerne za uživanje,« pomirja. Tudi rastline, ki so podobne regratu, pa sicer niso pravi regrat, so užitne in se zato ni bati zastrupitve. »Večina ljudi najraje nabira majhne mlade lističe. Ti so najmanj grenki, a grenčina, ki jo imajo bolj odrasle rastlina, ni slaba stvar … prej koristna,« še dodaja Ferantova.

Najlepši regrat po mnenju Ferantove raste na krtinah. »Izkopati ga je treba čim nižje, ker je tam še bel,« dodaja.

PREBERITE ŠE: Pet načinov priprave regratovih cvetov

Večina ljudi najraje nabira majhne mlade lističe. Ti so najmanj grenki, a grenčica, ki jo imajo bolj odrasle rastlina, ni slaba stvar … prej koristna.

Zakaj regrat greni?

Regrat vsebuje taraksacin, ki je grenkega okusa. A to ni edina koristna značilnost regrata. Na zdravje človeka najbolj blagodejno vplivajo vitamini A, B, C in D ter še drugi hranilni elementi (holin, inulin, karotenoidi, kalcijeve in kalijeve soli, minerali, mangan, žveplo, natrij, silicijeva kislina).

Regrata ne jemo samo kot solato. Sok iz stisnjenih listov uporabljamo za povečano izločanje urina. Poparek je učinkovito sredstvo pri kroničnih toksičnih stanjih, uporabljamo pa ga tudi kot blago spodbujevalo za jetra in prebavo. Korenine uporabljamo kot tinkturo ali prevretek. Sirup iz regratovih cvetov pa pomaga pri utrujenosti.

PREBERITE ŠE: »Ta kratki« napitek za krepitev imunskega sistema