Magnezij

Magnezij je ključen element od začetka razvoja rastlin, od klitja, pa vse do zadnjega pobranega plodu.

• Omogoča boljši vznik rastlin.
• Zmanjšuje šok pri presajanju.
• Sodeluje pri nastajanju klorofila, zato je odgovoren za uspešen proces fotosinteze.
• Krepi celične stene. Zato so rastline bolj odporne.
• Rastlinam izboljšuje sposobnost za absorpcijo dušika, fosforja in žvepla, ki so prav tako pomembni za rast in razvoj rastlin.
• Nepogrešljiv je pri nastajanju in razvoju plodov.
• Izboljšuje okus plodov.
• Plodovi se bolje skladiščijo.
• Ima močan vpliv na fotosintezo, torej na tvorbo sladkorjev, beljakovin in vitaminov in s tem na kakovost pridelka
• Vpliva na sprejem vode v rastline.
• Pomemben je pri sprejemu fosforja v rastline.
• Je aktivator encimov.

Znaki pomanjkanja magnezija

Pri pomanjkanju magnezija opazimo na rastlini naslednje spremembe:

• Listi bledijo med listnimi žilami, rumenijo, tudi odpadajo.
• Listna ploskev se zvije navznoter.
• Tvorba plodov je upočasnjena.
• Plodovi odpadajo.
• Celotna rast rastline oslabi.

Dodajanje magnezija

Magnezij dodamo že pri setvi ali presajanju. Nato pa bodimo pozorni na prvo oblikovanje cvetov. Takrat drugič dodamo magnezij in še tretjič, ko se začnejo oblikovati plodovi. Ker traja obdobje cvetenja in formiranja plodov pri papriki in paradižniku tako rekoč od junija do konca avgusta, pri papriki lahko še dalj, redno spremljamo potek nastanka novih cvetov in razvoja novih plodov in v skladu s tem dodajamo magnezij. Sicer pa se držite navodil na pripravkih, ki jih kupite. Pripravki bodo najhitreje dosegli učinek, če jih dodajate s škropljenjem prek listov. V vrtnarskih trgovinah boste našli kar nekaj pripravkov z magnezijem. Eden izmed njih je tudi grenka sol.

PREBERITE ŠE: PRVA POMOČ PRI RAZBARVANJU LISTOV

Kaj je grenka sol

Grenka sol je naravni mineral, magnezijev sulfat (MgSO4). Vsebuje 10 odstotkov magnezija in 13 odstotkov  žvepla. Odkrili so jo v angleški pokrajini Epsom, zaradi česar jo velikokrat najdemo kar pod imenom epsomska sol. Magnezijev sulfat v zemlji razpade na vodo, magnezij in žveplo. Je pH nevtralen in ne vpliva na kislost tal.

!!galerija!!

Kalcij

Kalcij je poleg glavnih hranil dušika, fosforja in kalija četrto pomembno rastlinsko hranilo. Njegova vloga pri rasti in razvoju rastlin je nepogrešljiva:

• Je sestavni del celic in skrbi za njihovo delitev.
• Je gradbeni del celičnih sten, zato je odgovoren za njihovo propustnost in trdnost. Močne celične stene pomenijo boljšo obrambo rastlin pred boleznimi in so neprivlačne za škodljivce.
• Spodbuja pravilen razvoj tkiv.
• Vpliva na rast koreninskih laskov in razvoj koreninskega sistema.
• Sodeluje pri nastajanju beljakovin, sladkorjev in škroba.
• Uravnava pH tal.
• Uravnava tvorbo kislin v plodovih.

Preveč ali premalo dušika v tleh ovira sprejem kalcija. Gnojenje z organskimi gnojili je treba uskladiti s potrebami rastlin. 

Pomanjkanje kalcija 

Pomanjkanje kalcija prepoznamo po več znakih:

• Mladi listi so nepravilno oblikovani.
• Rastni vršički postajajo svetlejši, pogosto se povesijo, ovenijo.
• Listi se razbarvajo, lahko se pojavijo rjave pege, razbarvajo pa se tudi listne žile. Ravno po slednjem lahko ločimo pomanjkanje kalcija od pomanjkanja železa, kjer listne žile ostanejo zelene.
• Pomanjkanje kalcija je tudi eden od krivcev za gnilobo paradižnikovih cvetov.
• Na dnu plodov, na muhi, je opazna temna udrtina, rjava, siva ali celo kar črna lisa.

Pomanjkanje kalcija lahko opazimo tudi pri bučkah, bučah in kumarah, kjer se mladi plodovi sušijo od konca ploda do peclja.

Zaradi pomanjkanja kalcija se lahko tla tudi zakisajo. Preobilno gnojenje s kalcijem zmanjšuje dostopnost kalija, železa, fosforja, bora, cinka in bakra. Za dobro absorpcijo kalcija morajo imeti rastline dobro razvit koreninski sistem, zato jih ne sadimo v prehladno zemljo. Ves čas mora biti na voljo tudi voda.

Dodajanje kalcija

Kalcij začnemo pri papriki in paradižniku dodajati, takoj ko opazimo prve plodove. Nadaljujemo ob vsakih na novo nastalih plodovih. Obarvanje plodov je naslednji znak za novo dodajanje kalcija. Najučinkovitejše bo dodajanje kalcija preko listov, torej s škropljenjem. Škropimo zgodaj zjutraj, da se bodo rastline najhitreje posušile in ne bo nevarnosti za razvoj bolezni.

Koprive, mleko, jajčne lupine

Poleg kupljenih kalcijevih pripravkov si lahko pomagamo tudi s koprivo, preslico, mlekom, sirotko in jajčnimi lupinami.

PREBERITE ŠE: BIOLOŠKI ODPADKI SO UPORABNI ŠE ZA KAJ DRUGEGA

Koprivo ali preslico namočimo za 24 ur, nato pa škropimo po rastlinah z razredčenim pripravkom z vodo v razmerju 1 : 1.

Zmešamo 3 dcl domačega, svežega, polnomastnega in nepasteriziranega mleka ali sirotke s 7 dcl kamiličnega čaja. Če nimamo domačega mleka, uporabimo ekološko kupljeno, vendar naj bo nepasterizirano. Tega zmešamo s čajem v razmerju 1 : 1. Pripravek deluje tudi proti boleznim.

Jajčne lupine vsaj za teden dni namočimo v vodi. S tekočino škropimo. Drobljene lupine ob dodajanju v sadilno jamico ne bodo pomagale.