Največja posebnost tristo strani obsežne knjige velikega formata je v tem, da ves slikovni material, polovico prostora, predstavljajo nazorne ilustracije, več kot 300 jih je, ki jih je prispeval Drago Plasajec. Čeprav je vsako drevo v sadovnjaku samosvoje in zlepa ne raste natanko tako kot drevesa na risbah, je slikovni material, opremljen s ključnimi pisnimi podatki, tako nazoren, da nas pri oskrbi sadnega drevja vodi po korakih. Knjiga je zelo pregledna, kar pri takšnem obilju informacij in botaničnih posebnostih posameznih sadnih vrst ni samoumevno, in dovolj poljudna. Zahtevnejše so posebnosti pri gojitvenih oblikah jablane, primernih za intenzivne nasade.

Oskrba 39 sadnih vrst po korakih

Marko Babnik, univerzitetni diplomirani inženir agronomije, ima, kot so zapisali pri založbi, s sajenjem in nego sadnih rastlin več kot petdeset let praktičnih izkušenj. To ni prva knjiga sadjarskega strokovnjaka, ki se je profesionalno kalil tako v Sloveniji kot v tujini – v devetdesetih letih je v nekaj ponatisih izšla podobno zasnovana, a manj obsežna knjiga Sadno drevje, prav tako opremljena z ilustracijami Draga Plasajca, bil je soavtor knjige Sadni vrt, k izdaji tokratnega priročnika pa so ga spodbudili izobraževalno delo in delavnice v okviru sadjarskih društev.

V uvodnem delu knjige so najprej predstavljeni sadjarski izrazi, lastnosti zemljišča, primernega za sajenje sadnih vrst, sadike in podlage zanje, sajenje in gnojenje, vloga korenin, pogoji za oprašitev rastlin in sklop znanja in informacij, potrebnih za uspešno rez sadnega drevja. Ker avtor dobro ve, da na marsikaterem vrtu idealnih razmer za sadno drevje ne moremo izsiliti, išče rešitve. Posveti se celo takšnim »obrobnostim«, kot je sadno drevje na meji parcele, ki je marsikdaj krivo za sosedski špetir – ne bo odveč, če bomo že ob sajenju upoštevali določila sosedskega prava.

V osrednjem delu je na več kot 250 straneh predstavljenih 39 sadnih vrst (dreves, grmovnic in jagodičevja), ki so primerne za sajenje v Sloveniji, tudi takšnih, kot so mandarine, jagode goji in jagode haskap, asimina, skorš, nešplja, šmarna hrušica in granatno jabolko … Na koncu so dodane še posebnosti gojenja sadnih rastlin na balkonu.

Pomen slikovnega gradiva

Vzgoja in oskrba vsake sadne vrste sta predstavljeni od sadike do starosti. Opise lastnosti, kot so rodni les, oblika in vrsta brstov, značilnosti izraščanja poganjkov ali oblikovanje želene vzgojne oblike drevesa, vedno spremljajo ilustracije. Ker so dovolj velike in natančno izrisane, sadjarje začetnike, ki sami še nimajo izkušenj, kako se drevo obrašča v prvih letih po sajenju, nazorno vodijo iz sezone v sezono: pokažejo, katere poganjke odrežemo in kje ter kako bo drevo prvo, drugo, tretje in četrto leto reagiralo na rez.

Samo nekaj zanimivosti iz knjige: ste denimo vedeli, da ima sejanec navadne češnje v odraslosti večino korenin v globini od 40 do 75 cm, medtem ko požene podlaga iz rešeljike (vrste divje češnje, ki v naravi pri nas raste na Krasu in v Istri) močne in dolge glavne korenine, ki lahko zrastejo od 2,5 do 5 m v globino? Ali to, da se pri večini gojenih fig plodovi razvijejo tudi brez oploditve?

Ti tedni so za ljubiteljske sadjarje čas za obrezovanje sadnih dreves, zato spričo muhastega vremena ne bo odveč ponoviti avtorjevega priporočila, da dva do tri dni pred dežjem, ko dežuje in takoj po dežju, ko je še mokro, ne obrezujemo, ker lahko skozi sveže rane v drevo vnesemo okužbe z boleznimi. Meni pa je v poglavju o rezi posebno pozornost zbudilo opozorilo, da spomladi, takoj po pozebi, ne smemo obrezovati poškodovanih dreves. Če jim močno porežemo, se praviloma posušijo.