»Ljubiteljski sadjarji pogosto kličejo, ker bi radi nasvet, kako pomagati prizadetim drevesom. Četudi je pogled nanje žalosten, jih do zadnje dekade maja pustimo pri miru, da zadihajo, saj jim ne moremo pomagati,« pravi Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, na katerega smo se obrnili za priporočila.

Posledice pozebe so v notranjost države najizrazitejše pri aktinidijah, kakijih in orehih, saj je pomrznilo veliko poganjkov, ne le cvetov. Tudi pri drugih sadnih vrstah je mraz poleg cvetnih brstov uničil tudi del listno-lesnih brstov, iz katerih bi odganjali novi poganjki, in del starejših olesenelih poganjkov.

Pregled in izrezovanje propadlih poganjkov

Proti koncu maja pri sadnem drevju opravimo skrben pregled in izrežemo vse posušene poganjke. Da so propadli in jim ni pomoči, vidimo po tem, da pod suhim delom odganja nova rast. Pogosto novi poganjki izraščajo tudi iz nižjih delov vej, iz več let starega lesa, saj so se po šoku prebudili speči brsti.

Suhe vejice izjemoma izrezujemo sproti, ne šele konec maja, pri koščičarjih (najpogosteje pri marelicah, češnjah in slivah), pri katerih smo sušenje in hitro napredovanje po poganjku navzdol opazili takoj po cvetenju. To je namreč znamenje glivične bolezni cvetne monilije, ki v rastlino prodre skozi cvet z mokroto in lahko povzroči tudi propad drevesa. Odstranimo jih tako, da s škarjami zarežemo v zdravo tkivo.

Zmerna zelena rez junija

Drevesa brez plodov, ki v normalnih razmerah porabljajo hranila, se bodo odzvala z bujno rastjo zelenih poganjkov. To skoraj ne velja za omenjene aktinidijo, kaki in orehe, pravi Mavec, zelo močna pa je rast navpičnih poganjkov pri jablanah in hruškah. Zato pri njih od srede do konca junija svetuje zmerno zeleno rez, kar pomeni, da do osnove izrežemo ali odčesnemo od četrtine do tretjine vseh novih, zlasti navpičnih poganjkov v krošnji. Zelene rezi se nikar ne lotimo v času, ko drevesa trpijo sušo, vedno jo opravimo v suhih dneh, ki jim bodo sledili še vsaj trije dnevi brez dežja.

!!galerija!!

Gnojenje

Sadno drevje gnojimo z dušikovimi gnojili, ko pričakujemo pridelek, saj plodovi rastlino izčrpavajo. Če letos plodov ni ali jih je zelo malo, z dušikom ne gnojimo, saj bi to povzročilo še bujnejšo rast poganjkov. Gnojili bomo šele jeseni, in sicer z namenskimi fosforno-kalijevimi gnojili, zaradi katerih bodo drevesa bolje prezimila.

Gnojenje z dušikom izjemoma po breskovi kodravosti
Z dušikom lahko letos gnojimo le v eni izjemi: če je na breskvah in nektarinah veliko breskove kodravosti in če obolele liste intenzivno odstranjujemo ali izrezujemo napadene poganjke. V tem primeru bo zmerno gnojenje z dušikom spodbudilo rast zdravih listov, ki se bodo razvili iz neokuženih brstov. Več o obvladovanju breskove kodravosti preberite tukaj.

Razvoj cvetnih brstov za prihodnje leto

Kjer letos ne bo pridelka, lahko na položnejših poganjkih pričakujemo dober nastavek cvetnih brstov za prihodnje leto. Oblikovanje brstov, ki mu sadjarji pravijo diferenciacija, poteka namreč že v letošnji sezoni.

Varovanje poganjkov pred insekti in plodov pred črvivostjo

Kljub temu da na drevesu ni plodov, poganjke ščitimo pred napadom insektov. Sveža rast največkrat privabi listne uši in pršice. Vrtičkarji jih lahko pri posamičnih drevesih obvladujejo z izrezovanjem napadenih poganjkov.

Tam, kjer je nekaj plodov ostalo, bodo ti bolj izpostavljeni črvivosti, saj bodo za škodljivce bolj zanimivi. Pri morebitni uporabi insekticidov pa Roman Mavec priporoča nujen posvet s strokovnjakom v kmetijski lekarni, da ne bi drevesu in okolju naredili medvedje usluge.

Zaščita pred pticami v času zorenja plodov

Ker je pozeba vzela večino plodov in prizadela tudi gozd, bo v naravi manj hrane tudi za ptice. Da bi obvarovali pridelek na manjših drevesih, si zato še pravočasno priskrbimo mreže proti pticam in jih pred zorenjem sadežev namestimo okoli krošenj.