Glede na botanične lastnosti delimo cvetlice na okrasne zelnate trajnice, čebulnice ter enoletnice in dvoletnice, vsaka skupina pa ima svoje značilnosti.

Kaj so trajnice

Strokovna definicija pravi, da so trajnice zelnate rastline, ki prezimijo na prostem in živijo vsaj tri leta na istem mestu. Kljub definiciji je življenjska doba zelnatih trajnic skorajda neomejena. Pri večini nadzemni deli vsako jesen odmrejo, podzemni deli zimo preživijo in iz njih odženejo spomladi novi listi in stebla. Nekaj trajnic pa ostane zelenih tudi pozimi. Pravimo jim vedno zelene oziroma zimzelene.

Pestrost trajnic

Svet trajnic je tako obsežen, da še tako velik izbirčneš najde nekaj zase. Zaradi velike raznolikosti lahko z njimi kreiramo čudovite zasaditve. Razlikujejo se po obliki in barvi cvetov, ki pa pravzaprav ne igrajo tako edinstvene vloge kot pri drugih cvetlicah. Pri trajnicah cenimo tudi teksturo, ki jo ustvarjajo predvsem poganjki in listi in je lahko hrapava, gladka ali mehka. Pomembna je oblika rasti, ki je kupolasta, stožčasta, pahljačasta, blazinasta. Posebno pozornost namenimo listom, njihovi obliki, velikosti in barvi, ki seže vse od zelo svetle rumenozelene, prek raznih dvo- ali tribarvnih kombinacij do skrajno temno zelene. Poleg tega jih ločimo po tem, na kakšnih legah bolje uspevajo in kakšna tla potrebujejo.

Uporabnost trajnic

Uporabnost trajnic nima meja. Poleg okrasnih gred, na katerih igrajo glavno vlogo, jih lahko uporabimo za sajenje v cvetlične posode, korita, na zelenjavne gredice, na­vsezadnje tudi za zasaditve na grobovih. Pri vsem tem moramo upoštevati rastišče in lego, ne samo videz rastline.

Cvetlične grede s trajnicami oblikujte v mešane zasaditve. Izogibajte se zasaditev samo z eno vrsto rastline. Te so precej dolgočasne, in če se osredotočate samo na cvetenje, lepe le krajši čas. Ker trajnice cvetijo v različnih obdobjih, jih razporedite po gredi tako, da ne bodo na enem delu samo spomladi cvetoče, na drugem spet poleti cvetoče. Naj si sledijo mešano, da bo pogled na gredo privlačen v vseh letnih časih. Ne združuj­te preveč podobnih rastlin – podobnih v obliki cvetov, obliki listov in načinu rasti. O kombiniranju barv pa bi lahko napisala poseben članek.

Najmanj boste zgrešili, če združujete pastelne barve modre, vijoličaste, rožnate in belo. Ter po drugi strani rdečo, oranžno in rumeno. Pogumne kombinacije oranžne z vijoličasto, rdeče z modro in podobno zahtevajo malo več občutka, da zasaditve ne delujejo neusklajeno. Ne pozabite, da nekatere trajnice, čeprav cvetijo le mesec ali dva, tudi po cvetenju krasijo gredo z zeleno skulpturo. Takrat pride do veljave lepo listje. Naj ne bo vse samo cvetoče. Poskrbite za zelenje v gredi, ki prispeva k zračnosti. In ravno to je tisto, kar lahko dosežete s kombiniranjem trav ter v senčnih predelih praproti in host med cvetoče trajnice.

Ker večina trajnic aprila šele začne odganjati, med njih posadite spomladi cvetoče čebulnice, ki zacvetijo zelo zgodaj. Tako bodo krasile gredo aprila in maja, ko se bodo druge rastline šele zbujale.

Trajnice so vedno bolj priljubljene tudi za zasaditve v cvetlična korita. Še posebno jeseni, ko nadomestijo enoletno balkonsko cvetje. Takrat zažarijo v svojih barvah skrečnikovi listi, vresje, hermelike, hojhere, mlečki, velikokrat v kombinaciji z mačehami.

Jeseni, ko trajnice odcvetijo, jih nikar ne porežite do tal. Suho listje bo varovalo rastlino pred mrazom, cvetovi s semeni bodo hrana pticam, in ko se bo ivje oprijelo bilk in cvetov, bo pogled na gredico pravljičen.

Čebulnice

Čebulnice imenujemo s skupnim imenom nadvse raznoliko in pisano skupino okras­nih zelnatih rastlin, ki v zemlji skrivajo mesnat podzemni organ, čebulo, gomolj ali rizom. Po tem, kdaj cvetijo, jih razdelimo na dve skupini. V prvo uvrščamo spomladi cvetoče čebulnice. Sadimo jih jeseni, zacvetijo marca, aprila, maja, nekatere še junija. To so tulipani, narcise, hijacinte, hrušice, žafrani, zvončki, snežne modrice, jarice, irisi, luki ... Te razen nekaterih sort narcis spadajo k zelnatim trajnicam, saj podzemni deli ostanejo v tleh, a jih zaradi lažje pregled­nosti opisujemo ločeno.

Poleti cvetoče čebulnice sadimo spomladi. Sem spadajo dalije, gladiole, gomoljne begonije, frezije, montbrecije, galtonije, ciklame, zlatice. Teh ne prištevamo k trajnicam, saj niso prezimno trdne. Podzemne organe jeseni izkopljemo, očistimo in shranimo v hladnem in suhem prostoru.

Uporabnost čebulnic

Čebulnice se ponašajo z mnogo prednostmi, so preproste za gojenje, dajo hiter učinek in ne potrebujejo veliko prostora. Sadimo jih na grede s trajnicami, v cvetlične lonce in korita, na zelenjavne gredice, v trato pod drevje. Med trajnicami namenoma pustite prazne žepke – prostor, kamor boste jeseni posadili spomladi cvetoče čebulnice, tulipane, narcise. Te bodo poskrbele, da bo greda nekoliko prej zaživela.

Zasaditve v lonce, tako mešane kot samo z eno sorto, so dodaten okras pred hišo, na vrtu ali balkonu. Tam, kjer težave povzroča voluhar, si ljubitelji tulipanov pomagamo z zasaditvami v velikih cvetličnih loncih, ki jih razporedimo poljubno po vrtu.

Enoletnice in dvoletnice

Prepoznavni znak enoletnic in dvoletnic je bujno, že kar razkošno cvetenje v celi paleti barv. Ravno zaradi neumornega in bujnega cvetenja so bile vedno zelo priljub­ljene. Temu je v prid tudi njihova hitra rast, saj enoletnice v eni sezoni opravijo ves živ­ljenjski cikel; vzklijejo, cvetijo in semenijo. Pri dvoletnicah se ta proces podaljša in v prvem letu navadno razvijejo listno rozeto, v naslednjem pa cvet in semena. Tako v vsakem primeru zelo hitro pridemo do barvitega in konkretnega učinka. Prednost enoletnic je navadno tudi manjši koreninski sistem, s katerim ne zavzamejo veliko prostora.

Uporabnost enoletnic

Z njimi z lahkoto polepšamo nepopolno cvetlično gredo, še posebno če smo trajnice sadili preredko in je v prvih letih preveč praznine. Izbiramo pazljivo, da je zasaditev barvno skladna z obstoječimi trajnicami. Enoletnice lahko posejemo neposredno na vrt, velika večina se jih potem vsako naslednje leto zaseje sama. Zelo dobrodošle so na zelenjavnem vrtu.

Posebna skupina zelo priljubljenih enolet­nic so balkonske rastline. Tudi zanje sta značilna hitra rast in obilje cvetov. Sadimo jih v cvetlična korita in z njimi krasimo balkone in okna. Poleg najmanj zahtevnih pelargonij so zelo priljubljene surfinije, ki pa žal zahtevajo veliko nege. Tukaj so še bidens, brahikoma, lobelija, lotos in množica drugih, s katerimi lahko ustvarjamo čudovite mešane zasaditve v cvetličnih koritih.

!!galerija!!

Cvetje v zelenjavnem vrtu

Cvetlice naredijo zelenjavni vrt privlačnejši. Pa ne samo za človeško oko. Različne barve in oblike cvetov privabijo opraševalce, čebele, čmrlje, tudi metulje in pri krotenju škodljivcev, kot so uši, naše vestne pomočnike muhe trepetavke, pikapolonice in tenčičarice.

Cvetje posadimo neposredno na zelenjavne gredice ali ob zelenjavnih gredah naredimo cvetlične grede, na katerih kombiniramo trajnice s čebulnicami in jih dopolnimo še s kakšno enoletnico.

Če boste sadili cvetje na zelenjavne gredice, trajnicam poiščite prostor na robu grede, da ne bodo preveč motile rasti zelenjadnic.

Narcise na gredicah z zelenjavo popestrijo zgodaj spomladi še zaspani vrt, hkrati pa odganjajo voluharja. Dalije in gladiole so že od nekdaj okras kmečkih vrtov, ponavadi so rasle tam ob plotu.

Enoletne cvetlice so na zelenjavnih gredicah nadvse dobrodošle. Ker razen izjem, kot je denimo sončnica, ne razvijejo velikega koreninskega sistema, ne bodo ovirale vrtnin. Ni treba, da jih sadimo na robove gred kot trajnice, saj bodo končale sezono skupaj z zelenjadnicami in naslednje leto bo na njihovem mestu raslo spet nekaj drugega.

Poleg maka, enoletnega ostrožnika, cinij, aster, kozmej, ki vnesejo barve, so žametnice, ognjič in kapucinke zaželeni še zaradi drugih lastnosti. S koreninskimi izločki namreč odganjajo talne škodljivce in vplivajo na talne glive, z vonjem pa odvračajo uši. Kapucinke z vonjem odganjajo tudi bolhača in kapusovega belina, vrtni ognjič pa koloradskega hrošča. Na robove gred posajene kapucinke in ognjič bodo z vonjem odvračali polže. Žametnica s svojimi koreninskimi izločki oslabi rast nekaterih plevelov, predvsem slaka in pirnice. Če imate težave s polži, pa žametnice kljub temu raje posadite stran od zelenjave, saj privlačijo to nadlogo.