Hlajenje prostorov s prezračevalno napravo je pasivno hlajenje, pri katerem izkoriščamo obnovljive vire energije. Učinki hlajenja so odvisni od izpopolnjenosti prezračevalne naprave in namena njene vgradnje.

S prezračevanjem do manjših toplotnih dobitkov

Samo s prezračevalno napravo z rekuperatorjem toplote, ki smo jo v hišo vgradili zaradi prezračevanja, prostorov še ne moremo hladiti. Naprava, ki vsebuje le dva ventilatorja in rekuperator toplote, zrak zajema na fasadi. Skozi rekuperator ga vodi v prostore, od tam pa sesa predihani zrak, ki potem znova skozi rekuperator potuje ven. Poleti je temperatura zunanjega zajetega zraka višja od temperature v prostorih. V rekuperatorju se vstopni in izstopni zrak z različnima temperaturama srečata in hladnejši notranji odvzame nekaj stopinj Celzija toplejšemu zunanjemu. Tako v prostor vstopa zrak s približno 27 stopinjami Celzija namesto na primer s 35, kolikor je zunanja temperatura. Tako sicer ne ohladimo prostorov, zmanjšamo pa toplotne dobitke. Hkrati brez odpiranja oken podnevi zagotovimo učinkovito prezračevanje.

Hlajenje zraka s toplotnim izmenjevalnikom in hladom zemlje

Odločimo se lahko za bolj izpopolnjen prezračevalni sistem, ki ga povežemo s hidravličnim sistemom, vezanim na toplotno črpalko, ali pa zrak hladimo v zemeljski cevi in neposredno skozi prezračevalno napravo vpihujemo v prostore. Oboje je smiselno, ko obnovljive vire energije s toplotno črpalko izkoriščamo za ogrevanje pozimi, prezračevalno napravo pa za hlajenje prostorov poleti. V obeh primerih zrak pred vstopom v prezračevalno napravo hladimo.

V prvem primeru v hidravličnem sistemu zrak pohladimo v toplotnem izmenjevalniku raztopina/zrak. Raztopina je mešanica vode in sredstva proti zmrzovanju. Kot hladilni medij lahko seveda uporabimo tudi podtalnico. Obtočna črpalka črpa zrak v cevni prezračevalni sistem, delujeta pa tudi oba ventilatorja v prezračevalni napravi. Za njihovo delovanje uporabljamo električno energijo. Pri takšnem hlajenju prostorov sta toplotna črpalka in rekuperator v prezračevalni napravi izključena.

Zrak lahko pred vstopom v bivalne prostore pohladimo tudi s hladom zemlje, tako da speljemo približno 20 do 30 metrov zemeljskega kolektorja. Zrak se v njem ohladi na približno 15 stopinj Celzija, potem pa se brez rekuperacije neposredno vpihuje v prostore. Kolektor je pozimi namenjen ogrevanju hladnega zunanjega zraka. Tudi tu delovanje toplotne črpalke ni potrebno, delujeta le oba ventilatorja v prezračevalni napravi.

V obeh primerih s hlajenjem vstopnega zraka zagotovimo od 300 do 400 W hladilne moči, odvisno od zmogljivosti prezračevalnega sistema, kar poleti povsem zadostuje za ustvarjanje primerne bivalne temperature.

Samodejno hlajenje s kompaktno napravo

Tretja možnost hlajenja prostorov z zrakom je načeloma povsem enaka načinu s hidravličnim sistemom, le da so vse komponente združene v eni kompaktni napravi. Ta vključuje toplotno črpalko, katere vir energije za ogrevanje pozimi in hlajenje poleti je zemeljski izmenjevalnik. V napravo je vgrajena tudi prezračevalna naprava z rekuperatorjem toplote. Tako ogrevamo sanitarno vodo in pozimi prostore ter hkrati tudi zrak v prezračevalni napravi. Poleti toplotna črpalka deluje le za ogrevanje vode. Naprava preprosto omogoča hlajenje zraka poleti, saj je ta pred vstopom v prostore speljan skozi toplotni izmenjevalnik raztopina/zrak. Izpopolnjene kakovostne kompaktne naprave samodejno zaznajo temperaturo zraka, višjo od 24 stopinj Celzija, in vključijo obtočno črpalko ter pohladijo zrak. Čeprav prezračevalna naprava deluje vse leto, rekuperator v njej poleti ne deluje. Zaradi majhne moči, približno 3 kW, je kompaktna naprava primerna za ogrevanje in hlajenje le pasivnih in dobrih nizkoenergijskih hiš, ki imajo do 150 kvadratnih metrov stanovanjske površine.
 

Delo in dom, 30. april 2008