Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

V tokratni številki Delaindom

V tokratni številki priloge Deloindom, 15. februarja 2017, preberite:

V rubriki Odprta vrata predstavljamo dvosobno stanovanje v drugi najvišji stolp­nici v Ljubljani. Premišljeno zasnovano pohištvo, bela in siva barva, les in kovina so tisti poudarki, ki sestavljajo zgodbo sodobnega interierja v ljubljanski stolpnici Situla. Stanovanje, veliko slabih osemdeset kvadratnih metrov, je zasnovano tako, da prostori delujejo odprto in zračno, hkrati pa ne preglasijo arhitekturnega okvira stolpnice. Pod zasnovo interierja sta se podpisala arhitektka Nina Grm in oblikovalec Sašo Mulalič iz arhitekturnega biroja Arhimodul.

Pod drobnogled smo vzeli tudi knjižne omare in regale. Sodobne dnevne sobe so mnogokrat izčiščene, brez odvečnih stvari, le tu in tam kakšen lep predmet ali slika, vse drugo pospravljeno za gladkimi površinami. Toda, kje so knjige? Nekateri jih skrijejo za vrata omar, nekateri jih preprosto nimajo. Doma in življenja brez knjig si ne predstavljam. Ne glede na slog opreme jih je vedno mogoče umestiti v prostor. Izvirne rešitve knjižnih polic in omar najdemo tudi med oblikovalsko ponudbo.

Pišemo tudi o kaminih in kaminskih pečeh - kako uživati v toplini doma in se hkrati počutiti varno? Žareči plameni v temačni sobi niso le simbol romantike, kamini in kaminske peči so predvsem praktična izbira za dni, ko je treba stanovanje dodatno ogreti ali pa smo iz takšnih ali drugačnih razlogov ostali brez običajnega ogrevanja. Toda zaradi kaminov se v Sloveniji na leto zgodi približno deset nesreč zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, vedno pa je zraven tudi kanček strahu pred požarom.

V vrtnem delu priloge pa tokrat o semenskem krompirju. Kljub nevšečnostim z zelo razširjeno krompirjevo plesnijo je vrtičkarska pridelava še vedno smiselna, pravi dr. Peter Dolničar, vodja programa žlahtnjenja krompirja na Kmetijskem inštitutu Slovenije in predstojnik tamkajšnjega oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje. V domači pridelavi krompirja se težavam najučinkoviteje postavimo po robu, če sadimo dovolj zgodnje sorte, da krompir dozori pred napadom krompirjeve plesni, izberemo sorte, ki so odporne proti tej in drugim boleznim, ga ne sadimo pregosto, skrbimo za ustrezen kolobar in uničimo rastline, pri katerih lahko po videzu cime sklepamo, da so bili gomolji okuženi.

P. S.

Prihodnja številka priloge Deloindom izide 1. marca.