Lepo majhno mesto s starodobno zasnovo – mestne pravice ima že od leta 1252 – in enako zgodovinsko vredno arhitekturo ved­no znova očara. Tudi zato, ker se je razvilo na otoku, ki ga obliva zamolklo zelena reka. Mirno in posebno okolje, ki na vsakem koraku razkriva svojo bogato zgodovino, sta za kraj svojega stalnega bivanja izbrala zakonca Lisec. Na Kambičevem trgu, oblikovanem ob južnem vhodu – mostu na otok – sta kupila enonadstropno meščansko hišo klasicističnega videza. Kakor je značilno za vse stare, nič vzdrževane in zapuščene hiše, je bila v slabem stanju. Zgradili so jo leta 1878 na mestu najverjetneje nižje in drugače stilno oblikovane predhodnice. Najhuje je stavbo poškodovala stalna vlaga. V mestu, obdanem z vodo in z visoko podtalnico, je bilo vedno veliko talne vlage, dodatno pa se ji je pridružilo še pronicanje meteorne vode skozi porozno kritino. Ker zamakanje pod strešno opno ni bilo dolgotrajno, poškodbe vseeno niso bile tako hude, da bi bila potrebna izdelava nove lesene strešne konstrukcije. Se je pa prenova začela s popravilom in preoblikovanjem strehe, kar je tudi običajno, saj je streha arhitekturni element, ščiti ostenje pod seboj pred neposrednimi vplivi vremena: dežjem, soncem, snegom in vetrom.

Dovršena odstranitev vzrokov
in popravilo poškodb

S prenovo so odstranili vzroke poškodb, malo poškodovane stavbne dele so popravili, močno poškodovane pa zamenjali z novimi, izdelanimi po vzoru odstranjenih. Z izjemo rezbarsko okrašenih vhodnih vrat­nih kril so tako z novimi izdelki zamenjali stavbno pohištvo (okenske in vratne okvirje ter okenska in vratna krila), lesene tlake in lesene stopnice, ki vodijo iz pritličja v nadstropje in naprej v podstrešni del hiše. Poleg kamnitega vratnega okvirja in vrat­nih kril, ki vidno poudarjata glavni vhod v meščansko hišo, je v pritličju ohranjen tudi dragocen kamnit tlak, izdelan iz temno sivega apnenca iz enega od manjših lokalnih kamnolomov.

Vzporedno s popravili poškodb so lastniki z domišljeno in strokovno dovršeno izpel­janimi dopolnili, povezanimi s sodobnimi znanji in novimi materiali, izboljšali številne tehnične lastnosti stare arhitekture. Celovitost sicer trdne konstrukcijske zasnove, s katero se pomembno poveča obnašanje zidanih stavb med potresom, so izboljšali z vgradnjo kovinskih vezi. Z njimi so med seboj povezali nosilno kamnito zidovje, z dodanimi sidri pa vanj vpeli še lesene strop­nike – nosilce lesenih stropov.

K povečani stabilnosti nosilnega zidovja bodo pripomogli tudi armaturni ometi, ki varujejo dodano plast toplotne izolacije, s katero so izboljšali toplotnoizolacijske last­nosti sedemdeset centimetrov debelih kamnitih zidov. Z armaturnimi ometi in toplotno izolacijo so obložili vse obodne stene arhitekturne konstrukcije, razen reprezentančne, okrasno oblikovane in na trg obrnjene glavne fasade. Toplotno je izolirana tudi konstrukcija strehe, ki je zaradi spremenjene namembnosti – v strmo streho so vgrajene nadstrešnice z mansardnimi okni – likovno preoblikovana.

Pri prenovi so poskrbeli, da se kamnito ostenje ne bi več navlaževalo. Z izdelano vertikalno drenažo so odstranili oziroma omejili vir vlage, z vertikalno in horizontalno (impregnacija) hidroizolacijo ter nanosom posebnih ometov (z dodatkom apna) in barv pa so vse kamnite zidove zaščitili pred prevelikim vlaženjem. Pri zaščiti konstrukcije pred talno vlago je posebej pomembno, da izbira materialov in izvedba del ne preprečujeta naravnega dihanja in sušenja zidov v suhih in toplih dneh in mesecih.

Vse naštete dopolnitve pa se med prenovo niso dotaknile v arhitekturi mesta Kostan­jevica izpostavljene fasade, usmerjene na nepravilno oblikovani Kambičev trg. Njena klasicistična likovna podoba je namreč skupaj s stavbnim volumnom razpoznana za kulturno vrednost. V usmeritvah strokovnih služb, ki skrbijo za varovanje in primeren razvoj kulturne dediščine v starem mestnem jedru, je zapisano, da se mora na ulico usmerjena fasada ohraniti v izvorni obliki. Novi lastniki nekdaj eminentne meščanske stanovanjske hiše z gostinskimi prostori v pritličju so določila, po katerih naj bi potekala prenova, vestno upoštevali. Vsi potrebni posegi, od delnega popravila z vlago napojenih ometov, čiščenja kamnitih stavbnih členov do rekonstrukcije odkruškov posameznih reliefno oblikovanih okrasnih elementov, so bili izpeljani tako, da je izvirna likovna izvedba, zgled kakovostnega arhitekturnega oblikovanja v devetnajstem stoletju, ostala ohranjena.

Nova uporabnost

Avtor prenove, arhitekt Goran Čala, je razporeditev notranjih prostorov, ki sledi današnjim zahtevam bivanja, prilagodil obstoječi konstrukciji. Lastniki so se že na začetku prenove odločili, da bodo prostore v pritličju namenili poslovni dejavnosti. Zakonca Lisec se namreč zavedata, da se bo izjemno vredno staro naselje na otoku ohranilo le, če se bo v njem okrepilo zdaj zapostavljeno ustvarjalno življenje.

Dom za družino je tako urejen v prvem nadstropju in v prostoru pod strešno konstrukcijo. V prazen prostor pod strmo dvokapnico, ki je bil stoletje namenjen le varovanju stavbe po njo, so umestili spalnico staršev, delovno sobo, otroške sobe in veliko kopalnico.

Podstrešni prostor, s sodobnimi gradivi zaščiten pred nezaželenimi vremenskimi vplivi (vlago in vdori mrzlega in vročega zraka) in dobro osvetljen z na novo vgrajenimi nadstrešnicami, frčadami, je zaradi razgibanosti stropnih ploskev in vidne lesene konstrukcije še posebno privlačen. Med njegove posebnosti sodi tudi posebna svetloba, ki vstopa skozi stare svetlobne in prezračevalne line, razmeščene po ploskvi na dvoriščno stran usmerjene stare nadstrešnice. Z okrasnimi opečnimi mrežami zaščitene odprtine so zastekljene, v arhitekturo prostora pa so vpete tako, da je igrivi svetlobi pot kar se da odprta.

Osrednji bivalni prostori so urejeni v prvem nadstropju. Na trg se z okni odpira velika dnevna soba z jedilnico, na dvoriščno stran pa so ob stopnišču, ki je v osi stavbe, razmeščeni pomožni prostori od garderobe, sanitarij do prostora, namenjenega gospodinjskim opravilom.

Sodobna oprema se spogleduje 
z meščansko preteklostjo

Z oblikovanjem prostorov, končno obdelavo stopnišča, sten in tlakov – ti so razen v pritličju povsod leseni –, z izdelavo velikega kamina v glavnem bivalnem prostoru in umestitvijo premične notranje opreme je bila zahtevna prenova doma v stari meščanski hiši končana.

Pohištvo je novo, kupljeno ali oblikovano in izdelano po željah lastnikov in po meri prostora. Posebej domišljeno je v osrednjem nadstropju, saj kakovostno sooblikuje prostore in povezuje preteklo in novo meščansko kulturo bivanja. Leseni elementi od kuhinjskih omaric do mize in mizic so izdelani iz oreha, posebej žlahtnega lesa, ki ga v pohištveni industriji zaradi tehničnih kakovosti in lepega videza – temno rjave barve in vidne pisane teksture – uporabljajo za izdelavo dragocenih izdelkov. Plemenitost prostorov dopolnjuje tudi z navdihom starih slogov oblikovano oblazinjeno pohištvo in svetila. K vtisu izbranosti prispevajo tudi višina prostorov, stavbno pohištvo in tople barve, med katerimi prevladujejo toni rjave, od svetle barve peska do močne temne čokolade.