Voda v tleh

Količina razpoložljive vode v tleh je odvisna od sestave in tipa tal ter od sposobnosti rast­lin, da pridejo do nje. Peščena tla se hitreje izsušijo, zato moramo v takšnih rastnih razmerah zalivati pogosteje. Prav vsaka tla pa lahko izboljšamo z dodajanjem organskih snovi s kompostom, hlevskim in drugimi gnojili, ki spodbujajo nastanek humusa. Na voljo so tudi sodobnejši dodatki, ki imajo visoko sposobnost absorbiranja vode, zato je ta posajenim rastlinam na voljo dalj časa. Želatinaste polimere dodajamo prsti ob sajenju posodovk, lahko pa z njimi izboljšamo tudi gredice.

Potrebe rastlin

Rastline so različno prilagojene na pomanjkanje padavinske vode. Odrasle trajne rastline imajo razvit močan in globok koreninski sistem, s katerim iščejo razpoložljivo vodo v tleh. V razvojnem obdobju po sajenju so sicer prav tako ranljive in odvisne od naše pomoči, čeprav jih ni treba zalivati toliko kot vrtnine ali celo posodovke. Veliko se jih je prilagodilo na manj ugodne rastne razmere s stanjem, podobnim zimskemu mirovanju. Drevnina v sušnem času upočasni vse procese, čeprav ne toliko kot med zimskim mirovanjem. Med daljšim sušnim obdobjem pa lahko celo zamenja letne čase in potem jeseni, ko so rastne razmere spet ugodnejše, celo zacvetijo, na primer hruške, slive. Najmanj samostojne in najbolj odvisne od nas so, zaradi omejenega rastnega okolja, rastline v posodah. Te moramo zalivati pogosteje, vodi pa dodajamo tudi hranila, če hočemo, da bodo rastle in ostale lepe.

Načini zalivanja

Zalivanje na vrtu lahko uredimo na različne načine. Namakalni sistemi nam bodo olajšali delo in bomo brez skrbi tudi v največji suši in na dopustu, najpreprostejši in še vedno najpogostejši način pa je z zalivalko, kar je dokaj naporno in zamudno opravilo. Vrtičkarji, ki v bližini nimajo vodnega vira, na različne načine zbirajo deževnico. Zalivanje z njo je še najbolj naravno, problem pa je, ko dalj časa ni dežja in se zaloga porabi.

Voda za zalivanje

Najprimernejša za zalivanje je deževnica, če je seveda na voljo. V dalj časa trajajočem sušnem obdobju lahko namreč zaloge poidejo in takrat si moramo pomagati z vodo iz vodovoda. To omehčamo, če jo nalijemo v večje posode in pustimo stati nekaj dni. Kjer vodo shranjujemo v večjih posodah za daljše obdobje, je pomembno, da jih pokrijemo, da se v njih ne zaredijo komarji, manjše pa bodo tudi izgube zaradi izhlapevanja. Če uporabimo vodovodno vodo, je najbolje, da jo razpršimo s primernimi zalivalnimi elementi. Drobnejše kapljice se bodo v zraku, preden bodo padle na tla, vsaj malo nekoliko ogrele in bo to za rastline manj stresno.

Zelenjavne gredice

Veliko zelišč in dišavnic je dobro prilagojenih na sušni čas in so skromni glede potreb po vodi, s plodovkami in drugimi vrtninami pa je ravno nasprotno. Nekatere brez posledic prenesejo tudi zalivanje po listju, pri drugih pa se moramo temu izogibati (plodovke), da ne ustvarimo ugodnih razmer za razvoj okužb z glivičnimi boleznimi. Ko zalivamo, to naredimo temeljito, tako da voda prepoji tudi globlje plasti rastišča, od 10 do 15 cm, saj bo rast korenin globlja in bodo rastline odpornejše. Pri pogostem in površnem zalivanju, pri katerem se namoči le nekaj centimetrov tal, pa ostane koreninski sistem rastlin bliže površju, zato so manj samostojne in lahko le krajši čas zdržijo brez vode. Pri takšnem načinu zalivanja je zato pogost problem pomanjkanja hranil, saj jih rastline zaradi plitkega koreninskega sistema ne dosežejo in zato slabše napredujejo. Veliko vode pa tudi izhlapi, še preden lahko pride v stik s koreninami, ali jo porabijo plitvo rastoči pleveli.

Sadje in vinska trta

Odraslo drevje in vinska trta imajo dobro razvit koreninski sistem, seveda če smo poskrbeli za ustrezno vzgojo. Posledica hitenja s pridelkom in neučakanost pri vzgoji mladih rastlin je slabo razvit koreninski sistem, ki je z nepravilno vzgojo trajno zavrt. Sadikam namenimo zalivalko vode v sušnem obdobju, večjim rastlinam pa le izjemoma, če rastejo na primer ob stavbah. Navadno pa se sadne rastline v poletnem času umirijo in tako premostijo za rast manj primerno obdobje.

Okrasni vrt

Za okrasno grmovje in drevje velja podobno kot za sadne rastline. Večine torej ni treba zalivati, povsem drugače pa velja za rastline, posajene v posodah. Te moramo zalivati redno in pravilno dvakrat na teden oziroma po potrebi, paziti pa moramo, da jih ne utopimo. Preveč vode tudi ni dobro in veliko več posodovk propade zaradi pretiravanja z zalivanjem kot zaradi pomanjkanja. Prav tako je pomembna izbira rastlin. Če nas pretirano zalivanje jezi, raje sadimo odpornejše rastline, kot so razne trave, sedumi, gavre, rdeča špajka, sivka in podobno. Pri zalivanju trate pa velja, da jo prepojimo vsaj 15 cm globoko, zato zalivamo redkeje in takrat izdatneje. Površinsko pršenje je namreč napačno in spodbuja rast plevelnih rastlin ter slabi rastno sposobnost trate, porabili pa bomo tudi več vode, saj je bo veliko izhlapelo, še preden bo dosegla korenine trav.

Čas zalivanja

Najprimernejši čas za zalivanje je zjutraj, ko še ni prevroče. Tako bodo rastline dobro preskrbljene z vodo in pripravljene na vročino. Seveda to lahko storimo tudi zvečer, ko vročina popusti, problem pa je, ker se tako ustvarijo dobre razmere za razvoj okužbe s škodljivimi glivami in bakterijami. Posebno to velja, če omočimo tudi liste in se čez noč ne posušijo. Kadar rastline kažejo pomanjkanje vode, ni treba čakati na jutro ali večer, ampak jih takoj zalijemo z ogreto postano vodo, da si opomorejo, potem pa jim naslednje jutro namenimo še nekoliko večji odmerek vode.

Ukrepi za izboljšanje vodnih razmer v tleh

Rastišče izboljšamo in gnojimo, ko priprav­ljamo gredice in polnimo posode s prstjo. V suši lahko rastlinam precej pomagamo tudi z zastiranjem tal. Na zelenjavnem vrtu okrog tistih vrtnin, ki potrebujejo nekaj več zalivanja, denimo paprike, naredimo zastirko. Tako bo voda enakomerno pronicala v globlje plasti in se ne bo razlivala naokrog, poleg tega bo močno zmanjšano njeno izhlapevanje. Najprej položimo na prst časopisni papir, karton ali podoben material, ki je razgradljiv, tega pa prekrijemo s slamo, lubjem, pokošeno travo ipd. Če bi položili svežo slamo na gola tla, in ne na papir, bi porabila nekaj dušika iz tal, ki ga potrebujejo vrtnine. Trajnejšo zastirko lahko naredimo iz filca, s katerim pokrijemo tla okrog posajenih rast­lin in ga prekrijemo s prodom, školjkami, lubjem in podobnim materialom. Takšne zastirke so primernejše za okrasne gredice in posode, na zelenjavnem vrtu, kjer tla pogosteje obdelujemo, pa uporabimo naravne in razgradljive materiale. Poleg zastirke je učinkovito tudi odstranjevanje plevelnih rastlin, nakar jih položimo okrog vrtnin, in čeprav nam takšno delo ne diši, zlasti ne v vročini, je zelo koristno in priporočljivo.