Obe rastlini potrebujeta podobno oskrbo. Ker sta prirasliki, jima v lončkih ustreza mešanica, v kateri je največ substrata za orhideje in manjši delež običajnega substrata ali šote. Lahko dodamo tudi pest nasekljanega močvirskega mahu. Ker cvetita le enkrat v življenju (a tudi več kot leto ohranita lepo obarvane liste okoli rozete), nam odcvetelih ni treba presajati, mlade rastline pa vzgojimo iz stranskih poganjkov. Ti se razvijejo, ko matična rastlina odcveti. Mlade poganjke odstranimo in presadimo, ko imajo že svoje korenine. V lijakasti rozeti obeh rastlin v naravi stoji voda, zato ju tudi doma zalivamo v sredino lijaka. Poleg tega ju lahko zalivamo še ob robu lončka, čeprav je vloga korenin v njem le ta, da se ga oprijemajo. Hrano namreč rastlini dobivata skupaj z vodo skozi listne pore v dnu rozete.

Pri obeh je pomembno, da temperatura prostora nikoli ne pade pod 15 ˚C, pa še pri tej smemo rastlino zalivati le v lonček, drugače bo začela gniti. Mehka ogreta voda za v rozeto ne sme biti hladnejša od 18 ˚C. Ko ehmeja odcveti, moramo cvetno steblo odstraniti tako, da ga z orokavičeno roko primemo, zavrtimo v smeri urnega kazalca in v celoti izpulimo. To prepreči gnitje v rozeti in spodbudi razvoj mladih poganjkov. Mlade presajene rastline, ki jih vzgojimo iz njih, prvih pet tednov zalivamo le v lončke, da se dobro ukoreninijo. Nobena lončnica iz družine ananasovk ne prenaša dobro v podstavku stoječe vode, medtem ko je lahko v rozetastem lijaku, vedno manjša količina, če le ni temperatura prenizka.