Skoraj ničenergijske hiše bodo v letu 2021 predstavljale nov evropski standard na pod­ročju gradnje stavb, poudarjata Marjana Šijanec Zavrl in Miha Mirtič z Gradbenega inštituta ZRMK, ki v Sloveniji koordinira mednarodni projekt Skoraj ničenergijske hiše: Že danes obiščite hiše prihodnosti (angleško: NZEB: Open Doors Days ali krajše NZEB2021). Zakonodaja Evropske unije namreč članicam postavlja nove izzive oziroma zahteve – od 31. decembra 2018 bodo morale biti vse nove javne stavbe (pa naj bo država njihova lastnica ali zgolj najemnica) skoraj ničenergijske. Vse druge nove stavbe pa bodo morale biti skladne z novimi zahtevami dve leti pozneje.

»S projektom NZEB2021 želimo širšo javnost seznaniti s sodobnimi tehnologijami grad­nje. Želimo pokazati, da so tehnologije za gradnjo skoraj ničenergijskih hiš v številnih državah Unije že nekaj povsem vsakdanjega. Srečujemo tudi energijsko pozitivne oziroma aktivne hiše, ki proizvedejo več energije, kot je same potrebujejo, prav tako se povečuje energijsko učinkovita obnova obstoječih stavb,« razloge za priključitev k mednarod­nemu projektu pojasnjuje Mirtič.

Kakšne sploh so skoraj ničenergijske stavbe? Gre za visoko energijsko učinkovite stavbe, ki za svoje delovanje (ogrevanje in hlajenje) potrebujejo tako malo energije, da lahko potrebe po njej večinoma zadovoljimo z obnov­ljivimi viri, tudi z obnovljivo energijo, pro­izvedeno bodisi na stavbi bodisi tik ob njej.

Države članice Unije sicer še vedno razprav­ljajo o tem, kako nizke morajo biti energijske potrebe take stavbe, katere obnovljive vire naj upoštevamo in kako blizu je lahko proizvedena energija iz obnovljivih virov. Merilo za energijsko učinkovitost stavbe po leta 2010 prenovljeni evropski direktivi o energijski učinkovitosti stavb (EPBD) je celotna raba energije (torej ne le za ogrevanje, ampak tudi za hlajenje, klimatizacijo in pripravo tople vode, zlasti pri nestanovanjskih stavbah pa se upošteva tudi poraba energije za razsvetljavo), in sicer na ravni primarne energije ter s tem povezanih izpustov ogljikovega dioksida.

Pri postavitvi minimalnih zahtev za nove stavbe in pri priporočenih ukrepih za prenovo starejših je treba upoštevati stroškovno učinkovitost ukrepa v celem življenjskem krogu (Life Cycle Costing – LCC) in poiskati dolgoročno optimalne ravni minimalnih zahtev za stavbo in njene elemente. Pri tem je treba upoštevati finančni vidik, ki ponazarja stališče končnega uporabnika, kot tudi ekonomski vidik, ki vključuje eksterne stroške (strošek izpustov ogljikovega dioksida). Namen tega določila je preprečiti morebitne izgubljene priložnosti za energijsko učinkovito gradnjo ali prenovo, seveda pa države lahko postavijo tudi strožje, energijsko učinkovitejše zahteve. Torej, do leta 2020 oziroma za javne stavbe do leta 2018 so države dolžne minimalne zahteve uskladiti z zahtevami skoraj ničenergijske gradnje.

Direktiva EPBD predvideva, da bodo potrebne spodbude za povečanje števila stavb, ki ne le izpolnjujejo nacionalne minimalne zahteve za novogradnje, temveč so bolj energijsko učinkovite in tako pripomorejo k manjši rabi energije in izpustom ogljikovega dioksida. Države članice so zavezane pripraviti nacionalni načrt za povečanje števila gradnje skoraj ničenergijskih hiš in o napredku redno poročati evropski komisiji (po letu 2012 morajo to storiti na vsake tri leta). Dinamika doseganja ciljev se lahko po posameznih skupinah stavb tudi razlikuje, kar predvidoma pomeni, da bodo javne stavbe igrale vodilno vlogo ne le pri novogradnjah, temveč tudi pri prenovah v skoraj ničenergijskem standardu.

-----

Dnevi odprtih vrat bodo potekali drugi in tretji vikend v novembru. Tako si lahko 8., 9., 10. in 15., 16., 17. novembra 2013 ogledate več kot 30 skoraj ničenergijskih hiš po vsej Sloveniji.

Seznam stavb je objavljen na spletni strani http://www.0energijskehise.si in se sproti dopolnjuje. Ogled je brezplačen, zaradi lažje organizacije pa je nujna rezervacija mesta za ogled, kar prav tako storite na omenjeni spletni strani.