Vrt je celovit ambient, ki povezuje človeka z naravo. Predstavlja prehod med zaprtimi prostori in zunanjo okolico. Kakšnega bomo imeli, je odvisno od naših potreb in časa, v katerem živimo. Nekdaj je bil to privilegij bogatih, danes pa lahko rečemo, da je vrt že lepo urejena okenska polica ali balkon v stanovanjskem bloku, terasa, atrij, urejena greda ali vrt okoli stanovanjskih hiš. Urejen vrt torej ni povezan s premoženjskim stanjem, temveč predvsem z načinom bivanja, človekovo potrebo, da se obda z lepim in opazuje spremembe narave z letnimi časi. Z rastlinami, ki so eden izmed glavnih elementov vrta, pa vanj privabljamo živali, ptiče, čebele, metulje in druge koristne žuželke.

Sonaravni vrt prihodnosti

Vrtni prostor lahko razumemo kot naravni rezervat. Takšen način razmišljanja je precej nov, temelji pa na raziskavah in zavedanju, da se zaradi človekovih dejavnosti število živalskih in rastlinskih vrst nenehno zmanjšuje. Pri načrtovanju vrtov je v zadnjih letih čedalje pomembnejši. Poleg te usmeritve obstajajo še takšne, ki bi jim lahko rekli modne, vendar je pri vseh rdeča nit omenjeni način razmišljanja. Ta spoznanja so vodilni pristop tudi na London College of Garden Design, kjer sem lani študirala oblikovanje vrtov.

Osnovne potrebe živali, ki jih želimo privabiti, so enake našim potrebam: potreba po hrani, vodi in zavetju, kjer bodo lahko živele in se razmnoževale. To so lahko nekatere rast­line oziroma drevesa, ptičje hišice, valilnice, živa meja in še marsikaj drugega.

Privabiti čim več življenja v vrt, ustvariti prostor, v katerem bodo sonaravno in v harmoniji bivale različne skupine živih bitij, je eno izmed vodil pri oblikovanju vrta sodobnega človeka, ki mu v tujini sledijo že zadnje desetletje – tako pri načrtovanju zasebnih vrtov kot javnih površin. V olimpijskem parku v Londonu, ki se bo raztezal na površini 12 hektarov, bodo štirje hektari posajeni s trajnicami, katerih nasad bo predstavljal travnik. Park je zasnovan tako, da bo tudi po koncu olimpijskih iger leta 2012 deloval kot zelena javna površina, namenjena za rekreacijo, počitek in drugo.

Da ne bomo potrebovali okolju škodljivih sredstev

Trajnice in druge rastline so izbrane tako, da bodo privabljale ptice, čebele in druge žuželke in da z njimi ne bo večjih stroškov za vzdrževanje, predvsem pa ne bodo potrebovale gnojenja, zalivanja in uporabe pesticidov, ki so veliki onesnaževalci okolja. Avtorji se s takšnim trajnostnim pristopom ozirajo v prihodnost, pri čemer seveda ne zanemarjajo končnega estetskega videza celotne površine.

V vrtu okoli stanovanjske hiše ali mestnem atriju najbrž ne bomo načrtovali travnika, kakršne poznamo iz narave. Vendar se lahko podobnih smernic držimo tudi v tem primeru, ne da bi zanemarili osnovna načela oblikovanja in videz. Ob izbiri materialov – tako živih kakor neživih – razmišljamo o takšnih, ki pri nadaljnjem vzdrževanju ne zahtevajo okolju škodljivih sredstev. Pomembno je, da izberemo pravo okrasno rastlino za pravo mesto, kar pomeni, da bo brez velike človekove pomoči, torej zalivanja, gnojenja ter uporabe pesticidov, lepo in bujno uspevala.

Že o okenski polici ali majhen balkonu v bloku ali v hiši lahko razmišljamo kot o vrtu. Navajeni smo, da v korita na okenskih policah zasajamo sezonsko cvetje, od pozne jeseni do pomladi pa so prazna. Sezonske okrasne rastline sicer bujno rastejo in so zelo pisane, a potrebujejo veliko vzdrževanja: zalivanja in dognojevanja, s čimer že škodujemo okolju. Tudi vodo je treba smotrno porabljati. Namesto njih lahko v korita posadimo dišavnice in aromatične rastline, ki s cvetovi in vonjem privabljajo žuželke, poleg tega so uporabne, trpežne, ne potrebujejo veliko zalivanja in še lepega videza so.

Od okenske police do plavalnega bazena

Tudi na terasah in večjih balkonih lahko storimo podobno, le da je izbor rastlin, posod in korit veliko večji. Posadimo lahko tudi manjša drevesa, grmovnice, trajnice, okrasne trave in drugo. Rastline naj prihajajo iz podobnih podnebnih razmer, izberemo take, ki privabljajo ptice in koristne žuželke. Pticam bodo ponudile gostoljubje različne grmovnice, npr. metuljniki (Buddleja sp.), ki privabljajo tudi metulje, ognjeni trn (Pyracantha sp.), ki ima rdeče ali oranžne plodove (pazljivi moramo biti le na njihove ostre trne), dren (Cornus kousa var. chinensis), bršljan (Hedera sp.) in mnoge druge. Enako velja za vrtove.

Med vrtne elemente ponavadi sodi tudi trata, namenjena igri, posedanju, rekreaciji ali samo občudovanju zelene barve, ki na človeka deluje pomirjevalno. Vendar je treba vedeti, da trata potrebuje redno košnjo in hkrati dognojevanje ter zalivanje, kar že nič več v skladu s sonaravnimi smernicami. Zgovoren je ameriški primer: v Los Angelesu, ki ga pestijo čedalje bolj sušna poletja, je mestna uprava leta 2009 ponudila vsakemu lastniku vrta, ki bi trato spremenil v nasad rastlin, tako odpornih proti suši, da jih tudi v sušnih mesecih ni treba zalivati, po 2000 dolarjev. Gre za primer daljnovidnega razmišljanja. To ne pomeni, da bomo zdaj vse trate spremenili po tem zgledu, pomembno pa je, da te smernice začnemo upoštevati pri načrtovanju vrtov.

Tudi vzdrževanje vodnih elementov, tako plavalnih kot okrasnih bazenov, je precej zahtevno, saj se v njih nabirajo nečistoče in alge. Uporabi umetnih sredstev za zatiranje in odstranjevanje naštetega se bomo izognili, če se odločimo za sonaravni plavalni bazeni in vodni motiv, pri katerem za čisto vodo poskrbijo posajene vodne rastline. Znanje na tem razmeroma novem področju se je v zadnjem desetletju močno povečalo, tako da lahko še zmeraj plavamo v bistri vodi, kakršne smo navajeni v grajenih bazenih.

Če torej gledamo na vrt kot na naravno okolje, za začetek vključimo vanj kakšno rastlino, ki privablja metulje, in ohranimo posušene cvetove trajnic, da bodo njihova semena pozimi hrana za ptice. Ali na prosto postavimo vsaj ptičjo hišico, da bomo pripomogli k bolj raznolikemu življenju v svoji bližini.