Terasa ob stanovanju ali hiši je povezovalni element notranjosti in zunanjosti. Je vmesni prostor, zato vsebuje tako elemente notranje kot zunanje opreme. Notranjost se v toplejših mesecih lahko zelo diskretno razširi na teraso in tega skoraj ne opazimo. Dodatno bivalno kakovost ima vsekakor terasa, ki se podaljša na vrt. Pri tistih v nadstropjih je stik z okolico le vizualen, vendar lahko z dobro zasnovo prav tako naredimo lep in uporaben prostor za preživljanje časa na prostem,« pojasnjuje arhitektka Špela Kuhar. Tudi želje bodočih uporabnikov so zlasti usmerjene v prijeten ambient na prostem. »Poleti si želijo sence, ki hkrati prepreči pregrevanje notranjih prostorov, zelenje, lep razgled in udobno pohištvo. Večina bi rada tudi prostor za večjo mizo, za katero lahko gostijo številčnejšo družbo, kar pomeni vsaj dva metra in pol širine terase,« pojasnjuje arhitektka.

Kaj potrebujemo za ureditev prijetnega ambienta? Kakor odgovarja krajinska arhitektka Nataša Bučar Draksler, je zasebnost eden od pogojev za to, da se v nekem prostoru sprostimo ter fizično in mentalno regeneriramo. »Pomagamo si lahko z zasloni, ki nas varujejo pred pogledi, hrupom, močnim soncem in vetrom ter tudi dežjem. Za vse to lahko delno uporabimo rastline, kombiniramo pa jih s konstrukcijo ograje, pergole ali nadstreška. Ne pozabimo, da smo prestopili iz hiše v naravo in je zato primerno, da uporabimo materiale, ki so v okolju domači. Tako jih bomo tudi laže vrnili naravi, ko jih ne bomo več potrebovali. Ne izbiramo samo na podlagi prvega vtisa, ki ga naredijo barve, oblike in aranžma,« še dodaja krajinska arhitektka.

Umestitev v prostor

Načrtovanje in ureditev terase tako ob hiši kot ob stanovanju se začne z usklajevanjem želja, financ in z umestitvijo v prostor. Po besedah Nataše Bučar Draksler naj bo to prostor, ki ga bo z veseljem uporabljala vsa družina. »Zato je prav, da povabimo vse člane na domačo ustvarjalno delavnico. Tako bomo tudi ugotovili, da različne generacije različno doživljajo vrt in dom. Nekaterim posebnim potrebam morda ne bomo zadostili z eno teraso, vsekakor pa se potrudimo, da bo na koncu prav za vse,« razmišlja sogovornica in dodaja, da se lahko za nasvet obrnemo na strokovnjake, ki imajo izkušnje z vsebinsko in oblikovno zasnovo vrtov ali teras.

»Veliko materialov je zdaj cenovno dostopnih, zato spregledamo, koliko energije smo posredno porabili in koliko onesnaženja smo povzročili za potešitev želja. In kar bomo danes naredili, bo čez 20 let za naše potomce verjetno zastarelo, ko nas ne bo več, bodo tako ali tako vse zamenjali in uredili svojim potrebam primerno. Zato upoštevajmo načelo: zmanjšaj potrebe, znova uporabi in predelaj,« opozarja krajinska arhitekta. Po besedah arhitektke Špele Kuhar lahko namesto različnih vrst tropskega lesa za opremo terase izberemo domači les iz robinije oziroma akacije. »Ta je po trpežnosti in barvi zelo podoben lesu tropskih vrst. Primerno pa je tudi pohištvo iz nekaterih vrst iglavcev, na primer iz borovega lesa,« še dodaja arhitektka.

Les in kamen

Terasa ob hiši je tlakovan del vrta, na katerem se najprej znajdemo, ko stopimo iz hiše. Tlaki naj bodo, svetuje Nataša Bučar Draksler, odporni proti zmrzali in obdelani proti zdrsu. »Na vrtni terasi lahko uporabimo tudi debelejšo in težjo kamnito oblogo, za balkone in terase na hiši pa izbiramo tanjše in lažje kose,« dodaja sogovornica. Les je primeren za sončno stran, kjer se hitro posuši. Teksture in barve naj bi bile usklajene s celotno ureditvijo.

Podobno načelo velja za pohištvo za zunanje prostore. Po besedah Špele Kuhar lahko izbiramo med lesenim pohištvom iz kakovostnega tršega lesa, ki prenese večje vremenske spremembe (tik, robinija, macesen), zelo izpopolnjeno in tudi oblikovno dobro zasnovano je nekatero pohištvo iz umetnih materialov, za terase je primerno tudi kovinsko.

Plezalke na terasi

Zunanje prostore po mnenju arhitektke nadgradi tudi zelenje. »Že na začetku lahko predvidimo korita, ki so sestavni del arhitekturne zasnove, lahko pa na teraso postavimo okrasne lonce, v katere zasadimo grmovnice, celo manjša drevesa, čebulnice, trajnice – rastline, ki bodo zaokrožile celotno podobo,« še pravi Kuharjeva.

Rastline je po mnenju krajinske arhitektke Nataše Bučar Draksler najbolje izbrati pri domačih gojiteljih, ki jih vzgojijo v naravnem substratu in bodo zato trpežnejše. »Pozorni moramo biti na njihove potrebe po vodi, ki jo delno hranimo v drenažnem sloju, ker pa bo plast zemlje tanjša, kot bi bila v naravi, se bo prej čutila suša. Sicer pa veljajo enaka estetska vodila pri izboru barv, tekstur in razrasti kot na vrtu,« pojasnjuje. Rastišče po njenih besedah oblikujemo glede na velikost rastlin, ki jih želimo posaditi. Višje ko so krošnje, večja in zlasti globlja naj bo greda, zaželeno pa je še zavarovanje pred vetrom s privezom na oporo. Globoke grede so tudi precej težke, zato se posvetujemo s statikom, priporoča sogovornica.

»Med vrstami rastlin so zelo primerne plezalke, ker iz sicer trde ometane stene pričarajo gosto krošnjo. Ker bomo imeli zasaditev pred očmi vse leto, so za zimski videz zelo pomembne zimzelene kombinacije. Prav tako zanimiva pa je lahko zelena stena iz fižola ali malih buč,« še pravi krajinska arhitektka.

Diskretna osvetlitev

»Osvetlitev terase da novo razsežnost in ponoči optično razširi notranje prostore,« pojasnjuje arhitektka Špela Kuhar. Kakšna bo, je zlasti odvisno od želja in namena uporabe. »Nekdo si želi zelo svetlo teraso, drugi bodo raje uživali v soju sveč. Vsekakor je smiselno zasnovati osvetlitev, ki bo ustrezala različnim potrebam in jo je mogoče spreminjati in prilagajati,« dodaja Kuharjeva. Po njenem mnenju naj bi prevladovala diskretnejša osvetlitev, ki ustvari spokojno razpoloženje.

Za branje in kartanje, na primer, po besedah Nataše Bučar Draksler potrebujemo močnejšo luč nad mizo. »Če izberemo visečo, ki ji lahko prilagajamo višino, ne pozabimo na pomagalo, s katerim jo pričvrstimo, kadar močno piha,« opozori krajinska arhitektka. Ambient za tihe pogovore ustvarijo majhne luči, ki jih je lahko več. »Na stebrih jih lahko usmerimo v tla, še lepše pa bo, če se jih obrnemo v strop pergole, ki jo pokriva plezalka. Svetloba naj se razliva po rastlinah, delno pa tudi po tleh, da ohranimo občutek prostornosti,« dodaja sogovornica. Zelo uporabne so majhne vgradne svetilke, ki se lahko vzidajo v stopnice ali steno parapeta. Bučar Drakslerjeva po izkušnjah pove, da je investicija v svetila običajno visoka, ni pa vedno nujna. Uporabimo lahko, na primer, sveče in petrolejke v barvastem steklenem ohišju, s katerimi se da ustvariti prav tako prijeten ambient.

Pri načrtovanju osvetlitve je po besedah arhitektke Špele Kuhar treba upoštevati tudi vedno večjo svetlobno onesnaženost in varčevanje z energijo, zato lahko uporabimo svetila z manjšo svetilno močjo in jih ugašamo, ko jih več ne potrebujemo.

Platnena jadra za senco

Pomemben element opreme terase je tudi senčenje, saj jo uporabljamo v najtoplejših mesecih leta. Po besedah Kuharjeve ga je dobro predvideti v začetku načrtovanja kot eno izhodiščnih nalog, ker lahko znatno pripomore k oblikovni podobi terase in s tem celotne hiše ali stanovanja. Na terasi imamo lahko nadstrešek ali leseno pergolo (pokrijemo jo s trstiko ali platnom, ki ju zamenjamo vsako leto brez škode za okolje). Po besedah sogovornice je ena od možnosti senčilo, sestavljeno iz platnenih jader, kar je sicer dražja rešitev, vendar oblikovno zelo zanimiva in razgibana.

Pred pogledi, vetrom in soncem bo najbolje varovala visoka polna ograja. »Če želimo streho, je morda še najbolj smiselno obdržati del klasične strehe ali balkona. Najbolj naravno senco na terasi na tleh pa dajo velika drevesa. Poleti, ko potrebujemo senco, so olistana, pozimi, ko sonce manj greje, pa listja ni,« pravi Nataša Bučar Draksler.

Delo in dom, 18. marec 2009