Voda je pogoj za življenje na našem planetu, v stavbah pa je v različnih oblikah vzrok za raznolike težave. Najceneje so rešljive tiste, ki jih povzroča tekoča voda, laže se rešimo tistih z nadzemno, ki jo lahko preusmerimo, s podzemno malo teže. Precej zahtevnejše je odpravljanje skrite vlage, bodisi kondenzne bodisi kapilarne, katerih značilnosti bomo predstavili v nadaljevanju. Posledice obeh so enake, vzroki pa popolnoma različni. Če jih znamo nedvoumno določiti, se lahko lotimo učinkovitih rešitev. Tretja oblika vode, s katero imamo težave na stavbah, je led, ki poškoduje zunanji omet in tudi konstrukcijo.

Pri starejših stavbah običajno najdemo okrog temeljev vse tri oblike vode. Na zunanji strani se to kaže kot propadanje ometa ali celo konstrukcije. Znotraj pa vlago opazimo po plesni, izluženi soli – poljudno imenovani soliter – ali napihnjenem oplesku in ometu. Prav zaradi kombiniranja različnih oblik vode so pri sanaciji stavbe najprej na vrsti temelji. Odpravi vzrokov dajemo prednost pred odpravo posledic.

PREBERITE ŠE: TAKO PREPREČITE NABIRANJE KONDENZA NA OKNIH

Tri oblike vode

Površinska voda – Vdiranje zunanje vode v stavbo je posledica slabe hidroizolacije, zamakanja iz žlebov, puščajoče vodovodne napeljave ali strehe. Površinski vodi preprečimo dostop k temeljem z žlebovi in peskolovi. Vrt ali tlakovana površina naj imata vedno padec stran od stavbe. Pri hišah, ki so blizu ceste, pomaga, če tik ob fasadi postavimo neko oviro (recimo prozorno ploščo), ki bo preprečila močenje stavbe s snegom in dežjem s ceste.

Povprečna štiričlanska družina v 24 urah ustvari od 10 do 15 litrov vode, ki z izhlapevanjem prehaja v zrak.

Vlaga – Vlaga predstavlja manjšo količino vode na površinah, v konstrukciji stavbe ali vodne hlape v zraku. Največje težave te nevidne vlage so vidne posledice. Ločimo kapilarno vlago, ki se zaradi slabe hidroizolacije pri temeljih iz tal dviga po konstrukciji, posledice se kažejo na fasadi ali v bivališču. Izberemo eno od rešitev, kot so drenaža, injektiranje zidov s tesnilnimi tekočinami, prezračevalni kanali ali rezanje zidov. Kondenzno vlago v stavbi ustvarjamo stanovalci z bivanjem. Običajno se pojavi v zgornjih vogalih in za omarami ob zunanjih stenah. Njen izvor so rastline, sušenje perila, kopanje, dihanje, kuhanje. Čezmerno zračno vlago odstranimo iz bivalnih prostorov s prezračevanjem skozi okna ali mehansko skozi prezračevalni sistem. Notranja zračna vlaga kondenzira na toplotnih mostovih oboda stavbe. To so mesta, hladna zaradi stikov med različnimi materiali. Posledica je pojav plesni na teh delih. Poleg učinkovitega prezračevanja, s katerim zmanjšamo relativno vlažnost zraka, to težavo rešujemo tudi z odpravo toplotnih mostov s toplotno izolacijo.

Zmrzovanje – Zmrzovanje majhnih količin vode prepoznamo po posledicah, najpogosteje pri stiku stavbe in terena. Tu praviloma na temelj in zid nad njim delujejo vse tri pojavne oblike vode. Najpomembnejši sta zunanja deževnica in kapilarna vlaga. Na drugem mestu je bivalna vlaga, ki iz notranjosti prehaja skozi zunanjo steno. Če ta normalni prehod ustavi paroneprepustna plast fasade, začne vlaga za to plastjo zmrzovati. Posledica je razpadanje ometa in tudi konstrukcije stavbe.

PREBERITE ŠE: NA POMOČ, NA ZUNANJIH STENAH BLOKOVSKEGA STANOVANJA IMAMO PLESEN

Stanovalci

Zračno vlago proizvajamo ljudje. Povprečna štiričlanska družina ustvari v 24 urah od 10 do 15 litrov vode, ki z izhlapevanjem prehaja v zrak. Če imamo urejeno prezračevanje in stavbo brez toplotnih mostov, je zračna vlažnost primerna. V nasprotnem primeru pa nam greni življenje in zdravje. Vlagomer naj bo zato sestavni del stanovanjske opreme. 

Idealna relativna vlaga v zraku je 50 odstotkov. Če je med 30 in 80 odstotki, je še sprejemljiva, zrak z manj kot 30 odstotki vlažnosti slabo vpliva na dihala, stavba in oprema v njej se čezmerno sušita. Če pa na najhladnejših delih bivališča zračna vlaga presega 80 odstotkov, začne voda na njih kondenzirati, kar je osnova za plesen.

Ob prenizki zračni vlažnosti uporabimo vlažilnike zraka, pomaga tudi sušenje perila ali veliko rož v stanovanju. Nasprotno pa je pri preveliki vlažnosti. To odpravljamo z razvlažilniki, prezračevanjem s prepihom in mehanskimi prezračevalnimi napravami.

!!galerija!!

Ukrepi, ko je zračne vlage preveč

Odvečno vlago moramo odvajati iz stanovanja. Prezračevanje skozi okna je energetsko potratno, zato danes dajemo prednost prezračevanju z rekuperacijo oz. vračanjem odpadne toplote.

Vedno začnemo z odstranjevanjem vzrokov nastanka notranje in/ali zunanje vlage. Pri notranji odstranimo vir (rože, akvarij, sušenje perila …), po prhanju odpremo okno kopalnice za dve do štiri minute, pri kuhan­ju vključimo kuhinjsko napo, povezano z zračnikom, ali odpremo bližnje okno.

Stanovanj, ki imajo le možnost prezračevanja skozi okna, je še vedno veliko, zato velja obnoviti dnevni režim učinkovitega prezračevanja. Najmanj trikrat na dan odpremo vsa okna in notranja vrata za dve do štiri minute, da ustvarimo prepih. Zimski mraz je suh, zato je pozimi tak način izsuševanja zelo učinkovit.

Pomaga tudi ventilator s stikalom, občutljivim na vlago. Zaradi preproste montaže v obstoječi zračnik in nizke cene (od 40 evrov naprej) je to dober in učinkovit ukrep za zmanjšanje zračne vlažnosti v stanovanju.

Če prezračevanje ne zadošča, lahko zrak izsušujemo tudi z razvlažilnikom ali klimatsko napravo.

Rešitve, za katere je potreben gradbeni poseg, predstavljata vgradnja lokalnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo in centralno prezračevanje, ki je še boljša odločitev, saj ima manj slabosti.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA: PROJEKT LETOŠNJE ZIME – IZJEMNO SUH ZRAK V HIŠI

Ukrepi, ko je zračne vlage premalo

Pogosta težava sodobnih bivališč je nizka relativna vlažnost med ogrevalno sezono. Učinkoviti ukrepi so ravno nasprotni kot pri izsuševanju zraka. Prezračevanje z rekuperacijo naj bo centralno, in to z vgrajeno entalpijsko enoto, ki vrača tudi vlago. Lokalno prezračevanje bi nam namreč delež vlage v zraku še dodatno zmanjševalo, zato ga v takih primerih nikoli ne uporabimo.

Trije primeri iz prakse

Prezračevanje – Lastnik družinske lesene hiše iz okolice Logatca je dve leti po vselit­vi v novogradnjo še pravočasno zaznal povečano bivalno vlago nad ravnim stropom podstrešnega stanovanja. V njegovem primeru prehaja bivalna zračna vlaga v neprezračevani trikotnik pod slemenom ostrešja skozi parno oviro na stropu stanovanja pod streho. Da bi vlagi omogočil umik, mora zdaj narediti »popravni izpit«. Odprtini na čelnih delih hiše pod slemenom bosta po­skrbeli za naravni prepih, ki bo odvečno vlago odvajal 24 ur na dan.

Kondenzna vlaga – Starejša hiša iz okolice Litije leži v kotanji, ker pa je bila nekoč mlin, je skoraj z vseh strani obdana z vodo. Lastnik se je letos spomladi z družino vselil vanjo, zaradi vlage v prostorih pa me je kot energetskega svetovalca poklical za svetovanje. Pred tem je od različnih izvajalcev pridobil predračune za pet različnih rešitev, s katerimi naj bi zmanjšali ali odpravili kapilarno vlago, ki naj bi prehajala v konstrukcijo hiše iz tal. Raznolike možnosti sanacije so njegovo zmedenost samo še povečevale. Med ogledom hiše sem hitro ugotovil, da pravi vzrok ni kapilarna, temveč kondenzna vlaga, glavni krivec za njeno nabiranje pa toplotno neizoliran kamniti cokel hiše. Našla sva smiselne rešitve za celotno prenovo hiše, vseeno pa je trajalo kar nekaj časa, da je lastnik v mislih kapilarno vlago zamenjal s kondenzno. S takšnimi napačnimi domnevami, ki za seboj potegnejo napačne in neučinkovite rešitve, se na terenu pogosto srečujem.

Plesen ­– Plesen v stanovanju spada med največje tegobe sodobnega bivanja, a je težava pogosto preprosto rešljiva. Za njen nastanek morata biti hkrati izpolnjena dva pogoja: toplotni most na ovoju stavbe in delež relativne zračne vlage nad 80 odstotkov. Če enega od teh dveh pogojev odpravimo, se plesen ne pojavlja več. Plesen na zunanjih stenah bivalnih prostorov je pred odločitvijo za nakup skrbela tudi kupca družinske hiše v Gorici. Razlog zanjo sta bila toplotni most na zunanji steni in omara do tal, po­stavljena ob ta del. Po nakupu je za odvajanje vlage iz stavbe poskrbel z dvema korakoma. Najprej je moral vlago iz sten spraviti v zrak, tako da je omogočil gibanje zraka okrog hladnih delov ob zunanji steni (umik omare od stene in tal), potem pa ta zrak le še odvesti ven.