V prispevku sta pojma vlaga in voda enakovredna. Dejansko gre vedno za vodo, le da se v nekaterih primerih kaže kot voda, v drugih pa kot nevidna zračna vlaga ali, posredno, kot vidna vlaga na površinah.

Pri vlagi v bivalnih prostorih je treba spoznati kar nekaj stvari, da jo znamo uravnavati. Ravno prav vlage se sliši razumno, ko vemo, kje so spodnje in zgornje meje, ki ne škodujejo niti stavbi niti stanovalcem. Sestavni del gospodarjenja z njo so ukrepi, s katerimi relativno zračno vlažnost v stanovanju povečujemo ali zmanjšujemo.

Optimalna zračna vlažnost v bivalnih prostorih je med 40 in 60 odstotki.

Idealno in problematično

Idealna relativna zračna vlažnost v bivalnih prostorih je 50 odstotkov. Realno pa se vsakdanja giblje med 40 in 60 odstotki. Ko presežemo skrajne meje, je znak za alarm. Nad 70 odstotki lahko nastanejo težave na stavbi zaradi kondenzacije, pod 30 odstotki pa se začnejo zaradi suhega zraka pojavljati zdravstvene tegobe pri ljudeh. Plesen je znak previsoke, razsušen parket ali pohištvo pa prenizke vlažnosti.

Meritve vlažnosti

Delež relativne vlažnosti v zraku merimo z vlagomerom. Za 5 do 15 evrov dobimo že razmeroma natančno napravo, ki hkrati meri temperaturo zraka v stopinjah Celzija in vlago v relativnem deležu (%). Med svetovanjem pogosto predlagam, da si priskrbimo dva enaka inštrumenta, s katerima izmerimo spodnjo in zgornjo vlažnost v stanovanju. Enega postavimo na omaro pod strop, kjer pričakujemo visoko temperaturo in nizek odstotek relativne vlažnosti, drugega pa na najbolj hladno mesto v prostoru. Običajno so to tla v kotu, kjer je zunaj balkon ali spodaj neogrevana klet. Inštrumenta ne postavimo v bližino okna, saj bi lahko prehajanje zraka skozi netesna mesta pokazalo nerealne rezultate. Spodaj bo temperatura nižja, delež relativne vlažnosti pa višji.

PREBERITE ŠE: RAZVLAŽEVALCI ZRAKA - UČINKOVITEJŠI SO ELEKTRIČNI

!!galerija!!

Vlaga v številkah in pojmih

Proizvodnja vlage: Ena odrasla oseba proizvede z normalnim življenjem (dihanje, znojenje, kuhanje, higiena) v 24 urah okrog tri litre vode, štiričlanska družina od 10 do 15 litrov. Glavnina te vlage mora iz stanovanja skozi okna ali prisilno prezračevanje. Skozi ovoj (fasado) je gre največ od dva do tri odstotke, zato so vsa komercialna navajanja o »dihanju stavbe« zavajajoča.

Absolutna vlažnost: Merimo jo v gramih na prostorninski meter zraka. Velja poenostavljena formula, da je lahko v kubičnem metru zraka največ toliko gramov vlage, kot je temperatura zraka. Pri 22 °C je tako lahko največ 22 g vode, to pa je že količina pri 100-odstotni relativni vlažnosti.

Visoka relativna vlažnost je večji problem kot nizka, saj je osnova za razvoj plesni.

Relativna vlažnost: Izražamo jo v odstotkih, ki kažejo razmerje med absolutno vlaž­nostjo in nasičeno vlažnostjo pri določeni temperaturi.

Problematičnost relativne vlažnosti najbolje pojasnimo s primerom: pri 22 °C je lahko v kubičnem metru zraka največ 22 g vode, medtem ko je pri idealni 50-odstotni vlažnosti v kubiku zraka 11 g vode. Ko ta zrak pride v stik s toplotnim mostom, ki ga lahko predstavljajo neizolirana okenska špaleta, temelj, betonske stopnice ob zunanjem zidu, vgrajena elektroomarica ali betonski balkon, se začne ohlajati in relativna vlažnost se dvigne. Tako se pri 11 °C prej 50-odstotna relativna vlažnost spremeni v 100-odstotno. Kondenzirati začne že prej, pri 60 do 70 odstotkih. Mokra stavb­na konstrukcija pa je osnova za naselitev plesni.

Vračanje vlage: Centralni prezračevalni sistem z vgrajenim entalpijskim izmenjevalnikom zagotavlja vračanje toplote in vlage.

Sposobnost akumulacije: Toplotno akumulacijo in izolacijo poznamo bolje, vodno manj. Hidroizolacijo sicer kar dobro, saj je vsakomur jasno, da je treba stavbo izolirati z vseh strani, od koder nam pretita voda ali vlaga. Manj poznan pa je pojem shranjevanja vode v konstrukciji stavbe. Ravno od te je namreč odvisno stabilno – in ravno prav vlažno – okolje v bivalnih prostorih.

Raven zračne vlažnosti

Na raven zračne vlažnosti vplivata tako proizvodnja kot odvajanje vlage. Notranja proizvodnja je odvisna od števila in aktivnosti ljudi v stanovanju. Pri zunanjih vzrokih preverimo vpliv talne oz. kapilarne vlage na konstrukcijo, v stavbi pa kondenzacijo na toplotnem mostu.

Za uravnavanje vlažnosti sta ključna pasivno in aktivno odvajanje vlage: pasivno skozi netesna mesta pri oknih ali stropu podstrešnega stanovanja, aktivno pa s prezračevanjem. Način ogrevanja in materiali notranje opreme ne vplivajo na raven vlage, nanjo pa deloma vplivajo materiali, iz katerih je stavba zgrajena.

Ukrepi proti visoki relativni vlažnosti

Visoka relativna vlažnost je večji problem kot nizka, saj je osnova za razvoj plesni. Preden se odločimo za ukrepanje, moramo opredeliti razloge za previsoko ali prenizko zračno vlažnost. Včasih jih je preprosto odkriti, pogosto pa je potrebno poglobljeno iskanje.

Za previsoko vlažnost je praviloma krivih več vzrokov hkrati. Za izboljšanje razmer imamo vedno na izbiro dva pristopa. Prvi in najbolj uspešen je odprava vzrokov, kar poenostavljeno pomeni odpravo toplotnih mostov in zmanjšanje vlage v stanovanju. Zmanjšamo proizvodnjo vlage, zračimo skozi okna ali prisilno prezračujemo (prezračevalni sistemi). Če opisana načina nista mogoča, si lahko pomagamo z napravo za razvlaževanje zraka.

PREBERITE ŠE: PREZRAČUJMO POGOSTO, KRATKO IN INTENZIVNO

Ukrepi proti nizki relativni vlažnosti

Načeloma gre za enake ukrepe, le z drugim predznakom: manj zračenja, sušenja perila v stanovanju, veliko kuhanja, veliko okrasnih rastlin, ki jih moramo zalivati. Pomaga tudi kakšen odprt akvarij, vlažilne posode na radiatorjih, preverjeno pa najboljše rezultate dosežemo z vlažilnikom, aparatom za vlaženje zraka. Vsi navedeni ukrepi gotovo niso primerni za vsakega, je pa za vsako stanovanje primeren centralni prezračevalni sistem z rekuperacijo. Temu je obvezno prigrajen modul za vračanje vlage. Lokalni prezračevalni sistemi ga nimajo.

Ometi

Ometi so pri regulaciji vlage pomembni. Vsak omet, glineni ali »navaden«, ima sposobnost vpijanja vlage iz prostora in oddajanje nazaj. To je avtomatska regulacija vlage. Količinsko pa je sposobnost vezanja in oddajanja vlage odvisna od debeline ometa in materiala zidov. Betonski in kamniti zidovi lahko vpijejo zelo malo vlage, veliko več pa glineni zidaki in penjeni beton (siporeks).