Parametri, ki vplivajo na izbiro centralnega prezračevalnega sistema, poleg stroška investicije seveda, vključujejo sposobnost zagotavljanja zdravega bivalnega okolja, občutljivost stanovalcev na prašne delce, glasnost, energijsko učinkovitost, stroške vzdrževanja in življenjsko dobo. Prioritete izberete gleda na razmere, svoje želje in potrebe.

Razvodni sistem je običajno iz kovinskih ali plastičnih cevi. Higiensko najprimernejše so gladke polietilenske cevi z antibakterijskim nanosom. Centralni aparat ima filtre svežega zraka običajno razreda ISO ePM₁₀, ki zadržijo prah (kameni, zemeljski, cvetni prah, trdi delci zaradi zgorevanja). Za filtriranje manjših delcev (bakterije, trdi delci zaradi zgorevanja ...) so primernejši filtri razreda ISO ePM_2,5. Še manjše delce (virusi, bakterije, saje ...) zadržijo filtri razreda ISO ePM₁. Za obtočni zrak je dovolj filter razreda ISO Coarse, ki zadrži pesek, kapljice, lase ipd.

Priporočena učinkovitost vračanja toplote za centralne prezračevalne sisteme znaša 75 %. Napa je običajno namenjena odvodu oljne in druge pare pri kuhanju, k jih ni priporočljivo mešati v cevovod centralnega prezračevalnega sistema. Obstajajo tudi nape z vračanjem toplote, vendar imajo visoko ceno in so bolj običajne v večjih (npr. šolskih) kuhinjah. Prav tako je mogoče kombinirati lokalno klimatizacijsko napravo (npr. toplotno črpalko zrak/zrak) in prezračevalni sistem, vendar je takšen integrirani sistem dražji, bolj kompleksen za rokovanje in vzdrževanje, zato se običajno pri enodružinskih hišah sistema uporabljata ločeno.

Pri projektiranju centralnega prezračevalnega sistema je treba biti pozoren na to, da sistem preprečuje prenos umazanije, virusov, bakterij ipd. med prostori. Sistem mora omogočati možnost samostojne regulacije pretoka zraka v vsakem bivalnem prostoru in preprosti pregled ter zamenjavo filtrov, pa tudi čiščenje in dezinfekcijo kanalov.

Odgovarja: p. prof. dr. Henrik Gjerkeš

Gradbeni inštitut ZRMK, Univerza v Novi Gorici