Tri tedne pred iztekom prej veljavnega roka, 31. decembra 2021, je namreč to storila z Uredbo o spremembah Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 194/21 z dne 10. 12. 2021).

Pojasnimo: do konca leta 2025 imajo čas za zamenjavo pretočnih greznic z MKČN oziroma ustrezno nadgradnjo tisti lastniki stanovanjskih hiš na območjih, kjer ni kanalizacije, za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 14. 12. 2002, če odvajanje in čiš­čenje komunalne odpadne vode ne ustreza predpisom, ki so veljali v času gradnje. Če njihove pretočne greznice, ki so bile v uporabi pred 14. decembrom 2002, ustrezajo takratnim predpisom, pa jih morajo zamen­jati ob prvi rekonstrukciji stavbe.

Kakšna je razlika med pretočno greznico in MKČN

Pretočna greznica je bila pred desetletji element za čiš­čenje komunalnih odpadnih voda tam, kjer ni bilo kanalizacijskega omrežja. Njene lastnosti in zmogljivost so določali predpisi, veljavni pred letom 2002. V njej so bili praviloma trije ločeni prekati, ki so zagotavljali delno očiščenje vode, ki je potekalo z mikroorganizmi v odpadni vodi po anaerobnem postopku, brez kisika, medtem ko biološka razgradnja v MKČN poteka z dovajanjem oziroma s pomočjo zraka, aerobno. Naprava ga dovaja bodisi z vpihovan­jem ali naravnim vlekom zraka, če ni priključena na elektriko.

Postopek čiščenja odpadne vode v greznici velja za manj učinkovitega v primerjavi z MKČN. Prvi prekat, ki zavzema dve tretjini greznice, je bil namenjen usedanju trdnih delcev in blata, ki je nastajalo pri anaerobni razgradnji, dva pa sta bila namenjena bistrenju vode do iztoka skozi ponikovalnico v podtalje ali neposredno v vodotok. Na enak način je iztok urejen pri MKČN.

Tudi MKČN ima več delov, vsaj dva, večinoma pa več. Prvi je usedalni, v katerem se zbirajo trdni delci, vanj pa se prečrpava tudi prirastek blata, ki nastaja pri biološki razgradnji. Reaktorski del vsebuje različne nosilce za mikroorganizme, ki sodelujejo v teh procesih. Seveda je treba tako blato iz pretočne greznice kot MKČN redno prazniti, kar opravi komunalno podjet­je. MKČN se prazni v skladu z navodili proizvajalca.

Tako v greznico kot MKČN smejo biti speljane le komunalne vode, ne pa vode iz obratov, v katerih nastaja industrijska odpadna voda, niti meteorna voda.

Pomembno

• Mnoge slovenske občine imajo odprte razpise za subvencioniranje malih čistilnih naprav. Pogoj za pridobitev je lastništvo obstoječih stanovanjskih objektov.
• Lastniki MKČN lahko oddajo vlogo za znižanje okoljske dajatve (postavke pri obračunu storitve oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode), v primeru obstoječe greznice pa znižana okoljska dajatev ni mogoča.

Poseben tip MKČN – rastlinska čistilna naprava

Večina vgrajenih malih čistilnih naprav je tipskih, lastniki hiš pa se lahko odločijo tudi za rastlinsko čistilno napravo. V njej pri čiš­čenju odpadne vode prav tako potekajo bio­loški procesi. Za vsako rastlinsko čistilno napravo je potreben projekt, v katerem so opredeljeni parametri in kakovost čiščenja. Vsaka mora imeti tudi usedalni del, funkcija rastlinskega dela je le prečiščevanje oziroma bistrenje vode pred iztokom.

Cene, zmogljivost, soglasja

Cena tipskih MKČN, ki so praviloma vkopane v teren in so bodisi pohodne bodisi povozne, se razlikuje glede na kakovostni razred, zmogljivost (ta se šteje v populacijskih enotah, PE, ena ustreza enemu uporabniku), odvisna pa je tudi od zahtevnosti vgradnje. Čistilna naprava za štiričlansko družino stane od 2500 evrov naprej. Poleg občasnega servisiranja spadajo med redne vzdrževalne stroške stroški črpanja in odvoza aktivnega blata, ki se ob pravilni uporabi izčrpa na leto in pol do dve leti, strošek pa je odvisen od komunalnega podjetja.

Pred vgradnjo je treba pridobiti soglasje izvajalca javne službe (komunalno podjetje), ki bo skrbel za praznjenje, in vodno soglasje na Direkciji RS za vode. Najpozneje 15 dni po vgradnji male komunalne čistilne naprave mora lastnik o tem obvestiti komunalno podjetje in se vpisati v njegovo evidenco. V obdobju od treh do šestih mesecev od začetka uporabe mora lastnik naročiti prve meritve pri pooblaščenem izvajalcu.

Lastnik čistilne naprave mora poleg navodil dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje MKČN hraniti tudi vodno soglasje, poročilo o opravljenih prvih meritvah, dokumentacijo o opravljenih delih na čistilni napravi, izjavo izvajalca, da je čistilna naprava v skladu s predpisi, in podatke o ravnanju z blatom.