O razlogih za spremembo prepisov, izbiri ustrezne male komunalne čistilne naprave (MKČN), obveznostih lastnikov in izvajalcev javne službe v zvezi z njimi (v praksi so to komunalna podjetja) smo se pogovarjali z Boštjanom Mišmašem, direktorjem sektorja Kanalizacija v podjetju Vo-Ka, ki je del Javnega holdinga Ljubljana.

Kaj je glavni razlog za pomik roka, do katerega morajo lastniki pretočnih greznic te zamenjati z MKČN, v tako neopredeljeno prihodnost, kot je prva rekonstrukcija? Kaj sploh šteje zanjo?

Uredba se je spremenila predvsem zato, ker se je pokazalo, da večji del uporabnikov obstoječih greznic do konca leta 2017 ne bo imel ustreznega odvajanja in čiščenja, torej MKČN. V primerjavi s prejšnjo uredbo iz leta 2007 pa se niso spremenili samo roki, bistveno se je spremenil tudi način urejan­ja. Lastnik objekta, ki odvaja komunalno odpadno vodo brez vsakršnega čiščenja neposredno v okolje, mora namestiti MKČN oz. nepretočno greznico najpozneje do konca leta 2021. To velja tudi tam, kjer obstoječa ureditev odvajanja oz. greznica ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta. Lastniki hiš, pri katerih je bila greznica zgrajena po predpisih, morajo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta namestiti MKČN ali pretočno greznico, ki to dopušča, nadgraditi z enoto za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo. Za prvo rekonstrukcijo veljajo posegi, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje.

Kolikšen delež lastnikov greznic je na območju, za katero je pristojno Vo-Ka Ljubljana, do konca preteklega leta že uredil odvajanje in čiščenje po stari uredbi?

Izredno malo. Na območju, na katerem delujemo (občine Ljubljana, Škofljica, del Brezovice, Dobrova - Horjul, Polhov Gradec, Medvode in Dol pri Ljubljani), smo imeli takrat na območjih brez kanalizacijskega omrežja evidentiranih približno 16.000 objektov, ki imajo greznico, MKČN ali nobene oblike čiščenja. Z MKČN se jih je opremila približno desetina.

Kakšni so po zdaj veljavnih predpisih poleg javnega kanalizacijskega omrežja dopustni načini čiščenja odpadnih voda za novozgrajene stanovanjske hiše?

Kjer ni kanalizacije, so to male komunalne čistilne naprave, le v izjemnih primerih nepretočne greznice. To je tam, kjer ni dovoljen niti iztok prečiščene vode iz MKČN v okolje, npr. na vodovarstvenih območjih. Je pa za vsako območje posebej določeno, kakšno čiščenje mora biti zagotovljeno.

So območja brez kanalizacijskega omrežja vezana bolj na obrobje urbane poselitve ali na podeželje?

Te infrastrukture praviloma ni tam, kjer je bila poselitev redka ali prej ni bila predvidena, kjer so zrasli na črno zgrajeni objekti ...

Ali je tam, kjer obstaja načrt urbanistične ureditve, povsod kanalizacijsko omrežje?

Ni nujno. Obstajajo različne stopnje poselitve, strokovno aglomeracije, znotraj katerih je opredeljen način opremljanja s kanalizacijo. Ureditev kanalizacije določa predvsem gostota poselitve oziroma stop­nja predvidene obremenitve, za posamezno območje izražena v PE (populacijski ekvivalent). Na območjih zunaj aglomeracij pa gradnja kanalizacije ni predvidena.

Je vtis, da bi radi mnogi lastniki pretočnih greznic zaobšli nove predpise, napačen?

Za mnoge je namestitev MBČN gotovo problem, ker so stroški zanjo za marsikoga nedosegljivi (samo povprečna naprava stane od 3000 do 5000 evrov, brez izkopov in dela). Določilo nove uredbe »do prve rekonstrukcije« dopušča, da se objekti s pretočno greznico ne rekonstruirajo nikoli, le tam, kjer prepisi niso bili upoštevani ali čiščenja ni, velja rok do konca leta 2021.

Kaj pa, če lastniki teh drugih objektov zadev ne bodo uredili v petih letih, kakšne bodo sankcije?

Zanimivo je, da uredba opredeljuje samo sankcije za izvajalce javne službe, če ne izpolnjujejo svojih obveznosti, z lastniki objektov opravi s tem, ko jim določi rok za ureditev razmer.

Kakšna je razlika med pretočno greznico in malo biološko čistilno napravo?

Pretočna greznica je bila element za čiščenje komunalnih odpadnih voda pred petnajstimi, dvajsetimi leti. Njene lastnosti in zmogljivost so določali predpisi, veljavni pred letom 2002. V njej so bili praviloma trije ločeni prekati, ki so zagotavljali delno očiščenje vode, ki je potekalo z mikroorganizmi v odpadni vodi po anaerobnem postopku, brez kisika, medtem ko biološka razgradnja v MKČN poteka z dovajanjem oziroma pomočjo zraka, aerobno. Postopek čiščenja v greznici velja za manj učinkovitega v primerjavi z MKČN. Prvi prekat, ki zavzema dve tretjini greznice, je bil namenjan usedanju trdnih delcev in blata, ki je nastajalo pri anaerobni razgradnji, dva pa sta bila namenjena bistrenju vode do iztoka skozi ponikovalnico v podtalje ali neposredno v vodotok. Na enak način je iztok urejen pri MKČN. Če je bila greznica pravilno dimenzionirana, je iztekala razmeroma očiščena voda. Na nekaj takšnih greznicah smo naredili testne analize vode v iztoku in v dveh primerih je bila očiščenost primerljiva s tisto iz delujoče MKČN.

Kot rečeno, v MKČN spodbuja čistilne procese dovajanje zraka bodisi z vpihovanjem ali naravnim vlekom zraka pri tistih, ki niso priključene na elektriko. Tudi MKČN ima več delov, vsaj dva. Prvi je usedalni, v katerem se zbirajo trdni delci, vanj pa se prečrpava tudi prirastek blata, ki nastaja pri biološki razgradnji. Reaktorski del vsebuje različne nosilce za mikroorganizme, ki sodelujejo v teh procesih. Je pa treba tako blato iz pretočne greznice kot MKČN redno prazniti, kar opravi komunalno podjetje. Pri pravilno dimenzionirani pretočni greznici (za družinsko hišo naj bi imela skupno prostornino od 15 do 20 kubičnih metrov) je morda potrebna le enkrat na tri leta, kolikor je po uredbi minimum. Enako velja za MKČN, vendar uredba določa tudi, da je treba napravo prazniti v skladu z navodili proizvajalca. Pri nepretočnih greznicah, ki naj bi bile kot rečeno izjema in zelo redke, se ne izčrpava in prazni blato, temveč vsa nastala odpadna voda. Če vemo, da je povprečno ustvarimo 120 litrov na dan na osebo, je to potrebno zelo pogosto, saj je nepretočna greznica povsem vodotesna.

Seveda pa smejo biti tako v greznico kot v MKČN speljane le komunalne vode, ne pa vode iz obratov, v katerih nastaja industrijska odpadna voda, niti meteorna voda. Sicer pa je za tipske MKČN predpisan učinek čiščenja 80 odstotkov, ki se preverja po KPK (kemični potrebi vode po kisiku).

Je večina vgrajenih MKČN tipskih?

Doslej so bile dovoljene samo tipske, zdaj pa so tudi MKČN, pri katerih KPK na iztoku iz naprave dosega predpisane rezultate. Sez­nam tipskih naprav je dostopen na splet­ni strani Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS. Vendar je treba poudariti, da so na njem samo tiste, za katere so proizvajalci predložili vlogo, na trgu pa imajo ustrezne certifikate lahko tudi druge.

Po kakšnih merilih naj gospodinjstva izberejo MKČN in kakšne obveznosti imajo pred vgradnjo?

Bistveno je, da lastnik objekta ve, kolikšno zmogljivost potrebuje. Dobro je, da se pri proizvajalcu pozanima, ali si je mogoče ogledati kakšno že delujočo referenčno napravo pri uporabnikih. Pri izboru prave naprave mu mora pomagati prodajalec, saj natančno pozna značilnosti posameznih tipov. Za vgradnjo MKČN je potrebno vodno soglasje, za katero investitor zaprosi ARSO že v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Že s samim projektom pa je opredeljen način iztoka iz MKČN (ponikovalnica ali odvod v vodotok).

Ali mora prodajalec jamčiti za MKČN?

Jamči samo s certifikatom, ki opredeljuje lastnosti naprave in dokazuje, da je bila testirana.

Kakšne so bile doslej najpogostejše težave in nepravilnosti pri namestitvi oz. delovanju MBČN?

Najpogosteje se zgodi, da ljudje kupijo napravo, potem pa se kljub certifikatom izkaže, da se ne vzpostavijo pričakovani načini čiščenja. Svetujemo jim, da se v tem primeru obrnejo na proizvajalca in v sodelovanju z njim odpravijo težave. Razlogi za nepravilno delovanje so lahko, da je naprava neustrezne velikosti, kar je izraženo v PE, da stanovalci ne ustvarijo dovolj odpadne vode, da bi stekli procesi čiščenja. So tudi primeri, ko se družina odloči za enako napravo kot sosed, pri katerem je delovala brezhibno, pri njih pa se proces čiščenja ne vzpostavi – in se izkaže, da družina uporablja veliko agresivnih čistil. Lastnikom MKČN je omogočeno, da se predpisane prve meritve iztoka opravijo v obdobju treh do devetih mesecev po zagonu naprave, saj je potrebno kar nekaj časa, da se v napravi začnejo procesi čiščenja.

V kateri fazi vgradnje MKČN nastopi komunalno podjetje?

Lastnik čistilne naprave nas je dolžan o njenem zagonu obvestiti, mi pa jo evidentiramo. Uporabnik mora v treh do devetih mesecih pri akreditiranem laboratoriju naročiti analizo iztoka vode (npr. pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, komunalnem podjetju), na podlagi analiz­nega izvida pa pripravi poročilo o prvih meritvah in ga posreduje komunalnemu podjetju. Če izvid ne ustreza, mu svetujemo, da se pri odpravljanju težave poveže s proizvajalcem in potem postopek ponovi. Nadaljnjo pravilnost delovanja MKČN preverja komunalno podjetje po letu od zagona in potem na vsaka tri leta. Vendar ne analiziramo parametrov iztoka, temveč ali gredo v napravo zgolj komunalne odpadne vode, ne pa npr. padavinske, ali je obremenitev ustrezna, ali vpihovanje zraka deluje ... Seveda imamo tako mi kot lastnik obveznost, da iz naprave najmanj enkrat na tri leta prečrpamo blato.

Kaj je največji problem pri obstoječih greznicah? Pogosto puščajo?

Resda obstaja veliko greznic, ki ne ustrezajo predpisanemu volumnu in številu prekatov, imajo le nekaj kubičnih metrov, kar pomeni, da se hitreje mašijo, pogosteje jih je treba prazniti, saj zaradi napolnjenosti procesi v njih ne potekajo zadovoljivo. Zaradi nevzdrževanja postanejo tako rekoč nepretočne, zabaše se ponikovalni del ... Druga skrajnost pa je, da so greznice brez­na brez dna, da puščajo in podobno.

Kakšna rastlinska čistilna naprava lahko nadomesti MKČN?

Tudi rastlinska čistilna naprava je MKČN, v njej prav tako potekajo biološki procesi. Za vsako je potreben projekt, v katerem so opredeljeni parametri in kakovost čiščenja. Obveznosti lastnikov so enake kot pri drugih MKČN. Bi pa morala vsaka rastlinska čistilna naprave imeti usedalni del, funkcija rastlinskega dela je le prečiščevanje oz. bistrenje vode pred iztokom.

Kako lahko odpadne vode čistijo na kmetijah?

Kmetijska gospodarstva so izjema: če nastaja komunalna voda, ki se zbira v MKČN ali kakršnikoli obliki greznice, lahko lastnik odpadno vodo ali blato prečrpa v gnojno jamo, v kateri so odpadne vode iz reje živali, tu mora ostati vsaj šest mesecev, potem pa lahko blato, ki nastane v njej, uporabi za gnojenje kmetijskih površin.

S čim gospodinjstva najbolj obremenjujejo odpadne vode, tudi v javnem kanalizacijskem omrežju?

V odtok v nobenem primeru ne sodijo izrab­ljeno olje od kuhe, ostanki hrane (te odvržemo med biološke odpadke). Toaletni papir ni problematičen, ker se hitro razpusti, če se ne uporablja v pretiranih količinah. V odtok ne mečemo vlažilnih robčkov, vate in vatiranih palčk, saj se ne razgradijo, na komunalnih čistilnih napravah mašijo črpalke, prav tako ne cigaretnih ogorkov, večjih kosmov las, zelo je priporočljivo omejiti uporabo močnih čistilnih sredstev in detergentov (sploh pri MKČN). Sicer pa je osnovni princip delovanja centralnih komunalnih čistilnih naprav podoben kot pri MKČN – gre za biološko razgradnjo odpadne vode, pri kateri sodelujejo naravno prisotni mikroorganizmi.