S sogovornicama z Gradbenega inštituta ZRMK, arhitektko Nevo Jejčič in dr. Marjano Šijanec Zavrl, smo se pogovarjali o bistvenih lastnostih stavbnega pohištva, minimalnih zahtevah, ki jih morajo dosegati izdelki, znakih za okolje za označevan­je višje kakovosti in trajnostnih vidikih. Sogovornici sta tudi svetovali, kje naj kupci najdejo odgovore na zadrege ob nakupu ali menjavi oken in vrat.

Neva Jejčič je pojasnila, da je v gradbenem zakonu (GZ-1) naštetih osem bistvenih zahtev, ki jih moramo upoštevati pri gradnji in prenovi stavb. »Ena izmed njih zadeva varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in rabo obnovljivih virov energije, ki je podrobneje opredeljena v Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES-3) iz leta 2022 in pripadajoči tehnični smernici (TSG-1-004:2022),« pove in poudari, da so v PURES-3 torej navedene minimalne vrednosti toplotne prehodnosti (označeno s črko U) konstrukcijskih elementov toplotnega ovoja, kamor sodijo tudi vertikalna in strešna okna, balkonska vrata in vhodna vrata (v nadaljevanju okna in vrata oz. stavbni elementi). »Največja dovoljena vrednost U oz. U_dov za okna je 1,0 W/m²K, za strešna okna je lahko največ 1,4 W/m²K in za vhodna vrata največ 1,6 W/m²K.« Investitor se lahko kljub tem določilom odloči za nakup oken in vrat z nižjo oz. izboljšano vrednostjo toplotne prehodnosti, ki ustreza načrtovanim energijskim kazalnikom. Sogovornica pojasni, da gre pri tem za toplotno prehodnost stavbnega elementa kot celote, skupaj profila, zasteklitve in distančnika, ne le zasteklitve.

PREBERITE ŠE: SVETOVALNICA: ALI ZA POVEČAVO OKEN POTREBUJEM SOGLASJE SOSEDA

Certifikacijski znaki ali znaki za okolje za višjo kakovost

V predpisih in standardih (v nadaljevanju regulativa) so vedno določene minimalne zahteve, ki jih morajo gradbeni izdelki, med katere spadajo tudi okna in vrata, doseči, preden pridejo na trg. Torej bi morali biti vsi izdelki na trgu skladni z regulativo. Bist­vene lastnosti oken in vrat so navedene v izjavi o lastnostih in oznaki CE.

»Višjo kakovost oken in vrat ter tudi njihovo vgradnjo pa označujejo certifikacijski znaki, kakršen je npr. nemški znak kakovosti RAL ali slovenski znak kakovosti v graditeljstvu (v nadaljevanju ZKG), za katere so določene višje zahteve kot v veljavni regulativi. To v praksi pomeni, da morajo izdelki in storit­ve, ki se ponašajo s pridobljenim znakom za okolje, presegati minimalne zahteve regulative, kar se preverja s presojo neodvisne komisije. Pri tem morajo upoštevati tudi okoljske zahteve, npr. pridobiti okoljsko produktno deklaracijo oz. EPD, in druge trajnostne vidike,« razloži arhitektka.

Tudi pri nas bodo kupci v kratkem lahko izbirali stavbno pohištvo glede na pridobljeni okoljski certifikat ZKG, napove Neva Jejčič: »V okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v koordinaciji ministrstva za okolje, podnebje in energijo namreč med drugim poteka nadgradnja nacionalnega okoljskega certifikata ZKG z namenom čim hitrejšega razogljičenja stavb. Ena izmed nalog je razvoj kazalnikov in meril za okna in vrata ter njihovo vgradnjo z upoštevanjem trajnostnih vidikov, načel krožnosti in uvajanja trajnostnega poslovanja. Investitorje pa naj bi spodbudili k naročilu blaga in storitev višje in preverjene kakovosti, podprte z znaki za okolje, ob upoštevanju stroškov in vplivov na okolje v celotni življenjski dobi. Podrobnosti lahko najdete na spletni strani www.trajnostnagradnja.si.«

Bistvene lastnosti oken in vrat

Po besedah Neve Jejčič je v harmoniziranem produktnem standardu EN 14351-1:2006+A2:2016 za stavbne elemente navedenih kar 23 lastnosti. »Med bistvene lastnosti prištevamo: odpornost proti obremenitvam z vetrom, vodotesnost, toplotno prehodnost, zvočno izolirnost, prepustnost svetlobe, sevalni faktor in prepustnost zraka na pripirah.« Pove, da so nekatere bistvene lastnosti podrobneje določene v produkt­nem standardu, druge pa v nacionalnih predpisih: tako je npr. minimalna dopustna vrednost toplotne prehodnosti oken in vrat določena v PURES-3, razred vodotesnosti v Pravilniku o zaščiti stavb pred vlago in zvočna izolirnost v Pravilniku o zaščiti pred hrupom v stavbah oz. pripadajoči tehnični smernici.

»Pri novogradnjah bi morale biti pomembne tudi mehanske lastnosti, npr. torzija, navpične in horizontalne sile, saj steno sestavljajo t. i. screeni oz. sestava več oken in vrat v eni ravnini, ki so običajno tudi večjih, nadstandardnih dimenzij.« Razloži še, da je to, kakšne lastnosti mora dosegati stavbno pohištvo, odvisno od lokacije (npr. Gorenjska ali Kras), lege (zavetrje ali 7. nadstropje stolpnice), smeri neba (severna ali južna stran) in vrste stavbe (enodružinska hiša, poslovna stavba ali mehanična delavnica) ter drugih posebnosti (stavba kulturne dediščine, planinska koča).

Marjana Šijanec Zavrl dodaja, da imata pri izbiri oken pomembno vlogo tudi material okenskih profilov in njegova obdelava. Ta ne vpliva le na estetski videz, na trajnost in vzdrževanje oken, ampak tudi na okolje, kar prav tako velja za druge sestavne dele okna (zasteklitev, okovje, tesnila, distančniki, vezna sredstva).

!!galerija!!

»Okoljske vplive gradbenih izdelkov podajajo okoljske produktne deklaracije oz. EPD, kar je opredeljeno v standardu EN 15804, in temeljijo na analizi življenjskega cikla proizvoda (LCA). Izdelava EPD za okno (kot gradbeni proizvod) je za zdaj še prostovoljna odločitev proizvajalca, kljub temu pa so v zadnjih desetih letih čedalje pogostejše, posebno kadar sta v ospredju trajnostna, okoljsko manj obremenjujoča gradnja in razogljičenje stavb. Večji proizvajalci oken (PVC-, ALU-, leseni profili ali kombinacija naštetih materialov) ali njihova združenja že imajo izdelane EPD, iz katerih lahko razberemo okoljske vplive izdelkov v posamezni fazi življenjskega cikla, od zibelke do groba, vključno z vplivi ob koncu življenjske dobe, ko gradbeni odpadek lahko postane surovina za nov izdelek.«

Pojasni še, da so bile julija 2019 uvedene pomembne spremembe v postopku izdelave EPD, sprejet je bil dodatek k standardu EN 15804+A2, ki je vsebinsko razširil okoljsko produktno deklaracijo za gradbene proizvode in jo metodološko poenotil z evropskim »okoljskim odtisom proizvoda« (PEF). »Od julija 2022 je tako v EPD obvezna navedba okoljskih vplivov (gradbenega) proizvoda, ki obsegajo 19 okoljskih vplivnih kategorij – vključno z obremenjujočimi emisijami ogljika zaradi rabe fosilnih goriv in biogenim ogljikom, ki se pri rasti drevesa veže v tkivo in dolgotrajno skladišči v izdelku, ter z informacijo o vsebnosti recikliranih surovin in krožnosti proizvoda – in 17 drugih meril, vključno z vplivi izdelka na človekovo zdravje. Tudi nekateri proizvajalci oken na našem trgu za svoje izdelke že lahko predložijo EPD nove generacije, ki omogoča okoljsko primerjavo med izdelki.«

Marjana Šijanec Zavrl še pojasni, da bo prenovljena zakonodaja o gradbenih izdelkih, ki je v pripravi, podatke o okoljskih vplivih izdelkov vključila v novi nabor lastnosti v sklopu oznake CE. Prepričana je, da bo enotna, digitalna struktura EPD nove generacije olajšala oblikovanje podatkovnih zbirk okoljskih vplivov gradiv in končno omogočila hitrejši izračun ogljičnega odtisa stavbe, ki bo po letu 2027 postopoma postal obvezen za vse novogradnje. »Temu načelu sledi tudi nadgradnja razvoja kazalnikov in meril za vrednotenje oken in vrat v okviru certifikata znak kakovosti v graditeljstvu.«

Dober premislek pred nakupom ali menjavo

Pri nakupu ali menjavi oken in vrat so ključni cilji, ki jih želimo doseči. Naše vodilo pri nakupu so lahko nižji stroški za ogrevanje, vzdrževanje in servisiranje, manjša raba energije, okoljsko vzdržno vedenje, več svetlobe v prostorih, boljše bivalne razmere, čim nižja cena oken in višja najemnina za oddajo stanovanja, pa denimo tudi to, ali okna že razpadajo in je skrajni čas za menjavo.

Neva Jejčič pove, da se izbira oken in vrat pri novogradnji ali menjavi ne razlikujeta bistveno. »Je pa res, da investitorji zamenjavo stavbnega pohištva (pri tem ni izjema niti stroka) pogosto razumejo kot zelo preprost gradbeni poseg, čeprav so okna in vrata element zunanjega ovoja oz. fasade ali strehe in zelo vplivajo na rabo energije, varnost, zaščito pred zunanjimi vplivi, vidni stik z zunanjim svetom, arhitekturno-likovni vidik in ne nazadnje na grajeno okolje. Nerazumevanje in nepoznavanje večplastnosti pomena in vloge stavbnega pohištva na stavbi in v okolici vodi v številne nesporazume, pravdne spore, nezadovoljstvo, zgrešene nakupe in nestrokovno vgradnjo stavbnih elementov ter s tem slabše energijske in druge kazalnike, ki bi jih morali z novim stavbnim pohištvom doseči ali celo preseči.«

Svetuje, da se pred izbiro stavbnega pohištva posvetujemo s strokovnjaki s specialnim znanjem in izkušnjami na tem področju, ki naročnikom svetujejo in jih informirajo tudi o ključnih načelih trajnosti in krožnosti stavb.

»Pri proizvajalcih oziroma ponudnikih in naročnikih še vedno ostajata ključni vodili finančni vidik in izpolnitev minimalnih zahtev regulative, kar pa ni skladno s cil­jem in načeli čim hitrejšega prehoda v brez­ogljično družbo. Zato bodo morali naročniki (javni in zasebni) čim prej spremeniti nakupovalne navade in izbirati izdelke višje in preverjene kakovosti; poleg tega bodo morali upoštevati stroške in vpliv vgrajenih izdelkov v celotni življenjski dobi. Eden pomembnih dejavnikov pri nakupu oken in vrat je tudi zagotavljanje kakovosti v proizvodnem procesu in postopkih vgradnje stavbnih elementov.

O ključnih merilih izbire oken se lahko graditelji pozanimajo v okviru svetovanja na GI ZRMK (https://gi-zrmk.si/centri/gradbeni_center/svetovanje/) ali v okviru sejemskih dogodkov.