Ključna je vgradnja, saj se pri njej naredijo največje, tudi usodne napake. Zato je danes trislojno tesnjenje stika med okenskim okvirjem in steno (širše poznano kot RAL-montaža) standard. Sicer pa moramo biti pri izbiri okna, njegovi vgradnji in obdelavi zunanjega obokenskega prostora zelo previdni. Zato v nadaljevanju nekaj opozoril.

Kakovost vgrajenega okna

Na kakovost vgrajenega okna vpliva veliko elementov. V telegrafskem slogu opozorimo na najpomembnejše, ki nam bodo, če jih ne bomo domislili pred vgradnjo, grenili življenje naslednjih 20 ali 40 let. Veliko opisanim težavam se izognemo, če okna in zunanja vrata poravnamo z zunanjo linijo zidu. Špaleta je tako v celoti narejena iz toplotne izolacije, zato ni toplotnega mostu, notranji prostori so brez plesni.

Okvirji: Prevladujejo les, PVC, aluminij in kombinacije. Prenos toplote skozi okvir omejuje število komor pri PVC ali kovinskem okvirju. Pri lesenem pa debelina okvirja. Noben material (niti les) ne »diha«.

Tesnjenje: Tesnjenje preprečuje toplotne izgube na dveh mestih. Tovarniško med okvirjem in krilom, drugo, med okvirjem in zidom, naredimo pri vgradnji, pri kateri se uveljavlja RAL-standard. Prednost je, da toplote ne izgubljamo, zato pa moramo prostore redno prezračevati.

Okovje: Pri nizkem objektu je lahko nekaj oken s fiksno zasteklitvijo, če seveda ne potrebujemo zračenja in jih lahko čistimo. Priporočljivo je dvo- ali večstopenjsko zvračanje okenskega krila (kipanje) za ljudi, ki morajo spati ob odprtem oknu. Nekatera sodobna okna imajo tudi paralelno odmično okovje.

PREBERITE ŠE: STAVBNO POHIŠTVO: ZNAČILNOSTI SODOBNIH OKEN

Stekla: Ločimo toplotno in zvočno zaščito. Pri toplotni mora biti vrednost U (toplotna prehodnost) kar najnižja. Danes lahko dobimo trislojno zasteklitev z U = 0.4 W/m²K. Pri zvočni zaščiti smo pozorni na oznako Rw za zvočno izolativnost, ki se meri v decibelih. Višji ko je količnik, boljša je zvočna izolacija. Standardna izolacija dvoslojnoga stekla znaša 32 dB, maksimalna približno 46 dB.

Senčila: Senčilo mora biti vedno med steklom in soncem – torej na zunanji strani okna –, da prepreči poletno pregrevanje. Izbira je pestra: rolete, zunanje žaluzije, brisoleji, tende, polkna ... Najboljše, trajno in brezplačno senčilo je napušč nad oknom, ki zadrži visoko poletno sonce, spušča pa nizko zimsko. Priporočljivi so komarniki za prezračevanje in poletna odprta okna. Lahko so fiksni, na poteg ali na tečajih.

Zunanje police: Notranje so običajno iz kamna, lesa, keramike ali umetnih materialov. Pri zunanjih pa so energetsko optimalne plastične ali pločevinaste. Kamnite podhlajajo okenski okvir, saj delujejo kot hladilno rebro. Ne glede na material jih vedno montiramo na toplotno izolacijo.

Montaža brez toplotnih mostov: Nenatančna izvedba povzroči toplotne mostove, ti pa zagotovljeno plesen. Pred izmerami se odločimo za tip senčil, zunanje police, mesto montaže, z izvajalcem se dogovorimo o detajlih. Optimalno mesto za vgradnjo oken je ravno z zunanjo linijo zidu, da na špaleti ni toplotnega mostu. V nasprotnem je nujno toplotno izolirati tudi špalete z enako debelino kot preostalo fasado (recimo 20 cm). Spoj med oknom in zidom mora biti neprepusten za zrak. Zato so vsi stiki okenskega okvirja in zidu 100-odstotno tesnjeni v treh ravninah, kar imenujemo RAL-standard.

Prezračevanje: Nova okna izjemno dobro tesnijo. Zato je nujno navzkrižno na prepih izvajati zimsko prezračevanje vsaj trikrat na dan po dve do štiri minute, optimalno je na tri ure. Preostali čas je okno zaprto. V nasprotnem primeru se na toplotnih mostovih hitro pojavi plesen. Popolnoma drugačen pristop je pri prezračevanju z rekuperacijo, pri njem oken ne odpiramo. Prezračevanje z odprtinami v okviru oken ali celo odstranitvijo tesnil je nesmiselno, saj tako po nepotrebnem izgubljamo energijo.

!!galerija!!

Trislojno tesnjenje

Vgradnja oken in vrat po smernicah RAL vedno vključuje trislojno tesnjenje:

Notranji sloj je zrakotesen in paroneprepusten, s čimer se prepreči prehod bivanjske vlage iz prostora v konstrukcijo.

Zunanji sloj je vodotesen in paropropusten, kar omogoča prehod pare iz konstrukcije v okolico.

Vmesni sloj je toplotna in zvočna izolacija.

PREBERITE ŠE: STAVBNO POHIŠTVO: KAM GRE RAZVOJ PRI OKNIH

Osnova za montažo s tesnjenjem v treh ravneh

Okenska odprtina mora biti ravna, suha, čista in gladka. To se lahko naredi z malto, pogosteje pa se okenska odprtina na vseh štirih notranjih straneh obloži s toplotno izolacijo. Praviloma se tu uporabi ekstrudirani polistiren (XPS), sam vedno priporočam debelino najmanj 5 cm.

Tesnjenje s folijami

To je starejši pristop, ki ga sicer redko priporočam pri menjavi okna. Toplotna izolacija oklepa okno z vseh štirih strani in preprečuje nastanek toplotnega mostu. Najprej je treba na notranjo stran okna, na stik oziroma spoj okenskega okvirja in zidu, vgraditi parozadrževalno folijo, ki preprečuje vstop vlažnega in toplega zraka v spoj in kondenzacijo vode iz pare. Na zunanjo stran se vgradi paroprepustna in vodotesna folija, ki zaščiti pred vremenskimi vplivi in preprečuje vdor vlage in vode v zid. Vmes je toplot­na in zvočna izolacija.

Predkomprimiran tesnilni trak

Danes se pri vgradnji oken in zunanjih vrat vse bolj uveljavlja predkomprimiran trak, saj izpolnjuje vse zahteve montaže po smernicah RAL. Omogoča varno, preprosto, hitro in učinkovito tesnjenje oken in zunanjih vrat. Deluje po trinivojskem načelu. Z zunanje strani zagotavlja visoko vodotesnost ob nalivu, v sredini omogoča zanesljivo toplotno in zvočno izolacijo, v notranjosti pa visoko zračno tesnost in parno oviro. Tu tudi montažna pena ni več potrebna, razen na spodnjem delu (polični ali estrih profil), kjer se spoj okenskega (oz. vratnega) profila še vedno obdela z obeh strani z bitumenskimi folijami.

Subvencije Eko sklada

Eko sklad namenja subvencije tudi za vgrad­njo lesenih oken po RAL-standardu. Subvencija znaša do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 150 evrov na kvadratni meter zamenjanih oken. Pomemben je obseg priznanih stroš­kov, ki vključuje: odstranitev obstoječih oken ter nakup in vgradnjo novih; nakup in vgradnjo senčil; nakup in vgradnjo zunanjih in notranjih okenskih polic; popravilo in zaključno obdelavo špalet; nakup in vgradnjo zunanjih vhodnih vrat; druge stroške, ki so smiselno povezani z izvedbo naložbe.

Priznani stroški ne vključujejo odstranitve, nakupa ali vgradnje garažnih vrat ter vgrad­nje dodatnih novih oken.

Kaj zdaj?

Vso kompleksnost izbire, nakupa, vgradnje in vzdrževanja oken je smiselno prepustiti strokovnjakom. V Sloveniji je dovolj znan­ja za izdelavo odličnih oken in strokovno korektno montažo. Znan izrek »Nimam toliko denarja, da bi lahko kupoval poceni« tu gotovo velja. Prispodobo z verigo iz uvoda lahko uporabimo tudi za celotno stavbo. Če ima ta velike toplotne izgube na obodu (tlak proti raščenemu terenu, fasada, strop proti hladni podstrehi ali streha podstrešnega stanovanja), je smiselnost naložbe v energetsko najboljša okna dvomljiva. Ta nam­reč ne bodo bistveno zmanjšala toplotnih izgub, zaradi 100-odstotne zrakotesnosti bodo celo spodbudila rast plesni na toplot­nih mostovih. Popolnoma drugačno sliko da nizkoenergijska ali pasivna hiša, ki si je brez najboljših oken sploh ne moremo zamisliti. Vse dileme je najlažje razjasniti pri energetskem svetovalcu, ki bo nova okna vedno postavil v kontekst celotne stavbe.