Matej Lorenci, študent Fakultete Doba, je napravo razvil v sklopu dokončanja magistrskega študija – sam jo je skonstruiral in tudi izdelal, zanjo razvil programsko opremo ter preizkusil v praksi.

"Kakovost zraka je eden najpomembnejših dejavnikov, ki lahko negativno vplivajo na naše zdravje, zato je pomembno, da vemo, kakšen zrak dihamo," je pojasnil Lorenci. Za spremljanje teh podatkov je razvil poseben sistem, ki omogoča zbiranje podatkov o kakovosti zraka. Te podatke nato sistem analizira prek specializiranih algoritmov in v primeru prekoračitve mejnih vrednosti preko družbenih omrežij o tem obvesti javnost.

PREBERITE ŠE: Kakovost zraka - problematična zlasti individualna kurišča

Kot pravi, je naprava primerna predvsem za manjše občine, ki si želijo sistem spremljanja kakovosti zraka, in kraje, kjer meritev ne opravlja že Agencija RS za okolje, mogoče pa jo je uporabljati tudi za večja mesta. S pomočjo zbranih podatkov je mogoče analizirati tudi kakovost zraka v daljšem časovnem obdobju, te podatke povezati z vremenskimi podatki ter tako poiskati dejanske vzroke za morebitno slabšo kakovost zraka, je povedal.

Ključna prednost naprave je občutno nižja cena od ostalih tovrstnih naprav, ki so dostopne na prostem trgu. To pomeni, da je primerna tudi za širšo javnost, kot so občine, ki ne razpolagajo z velikimi proračuni, čeprav so motivirane za iskanje trajnostnih rešitev.

PREBERITE ŠE: Najbolj onesnažen zrak dihajo Celjani

Z uporabo takšnih naprav bi lahko merili kakovost zraka na širšem območju, ki se občutno poslabša predvsem v zimskih mesecih, kar bi jim omogočalo lažje sprejemanje nadaljnjih odločitev pri snovanju razvojnih načrtov, predlaga avtor.