Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Foto: Roman Šipić/Delo
Foto: Roman Šipić/Delo

Zrak v Evropi boljši, a onesnaženost ostaja

Kakovost zraka v Evropi se je izboljšala, a si še ne gre povsem oddahniti, v letnem poročilu opozarja Evropska agencija za okolje (EEA). Po ukrepih v industriji si agencija prizadeva za bolj trajnostne rešitve tudi v gospodinjstvih. Po njenih ocenah je z onesnaženostjo zraka povezanih 467.000 smrti letno.

Leta 2014 je bilo po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije 85 odstotkov v mestih živečih ljudi izpostavljenih prevelikim količinam prašnih delcev. Po kriterijih EU, ki so postavljeni višje, je bilo takšnih oseb 17 odstotkov, je ugotovitve EEA povzela nemška tiskovna agencija dpa.

Kot opozarja agencija, lahko prašni delci v zraku povzročijo ali poslabšajo srčno-žilne bolezni, astmo in pljučnega raka. Pri tem se v agenciji naslanjajo na rezultate raziskave, ki so jo leta 2014 opravili v več kot 400 mestih v 41 evropskih državah.

Po navedbah poročila je bilo v Sloveniji leta 2013 z onesnaženim zrakom povezanih 2210 smrti, kar državo uvršča na 25. mesto med 41 evropskimi državami. Skupno je bilo tega leta zaradi bolezni, povezanimi z onesnaženim zrakom, izgubljenih 1173 let življenja.

"Opažamo počasno izboljšanje kakovosti zraka, čemur med drugim botrujeta zapiranje premogovnih termoelektrarn in povečanje deleža obnovljivih virov energije," je ugotovitve za Evropo pojasnil vodja raziskave Martin Adams. Ob tem je opozoril, da je industrija v splošnem sicer naredila pomembne korake pri zmanjšanju emisij, je pa še veliko prostora za izboljšave pri gospodinjstvih.

"V nekaterih državah je velika težava ogrevanje z lesom, spet v drugih gre za neustrezno rabo gnojil v kmetijstvu," je opozoril Adams. V Nemčiji in Veliki Britaniji ter na Nizozemskem in v Grčiji k slabi kakovosti zraka v veliki meri pripomore promet. Po Adamsovem mnenju bi morale predvsem te države več truda posvetiti prepovedim in omejitvam prometa v mestnih središčih.

Direktor EEA Hans Bruyninckx je ob tem poudaril, da se je z vzroki za slabo kakovost zraka preprosto treba soočiti, kar med drugim vključuje uvedbo inovativnih načinov prevoza ter inovativnih energijskih in prehrambenih sistemov.

Evropski parlament je sicer v sredo podprl predlog o znižanju zgornjih meja nacionalnih emisij za ključne onesnaževalce zraka do leta 2030. Direktiva določa zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, nemetanskih hlapnih organskih spojin, amoniaka in drobnih delcev s premerom manj kot 2,5 mikrometra. Če bo zmanjšanje doseženo, naj bi se zdravstvene posledice zaradi onesnaženega zraka do leta 2030 prepolovile.

K. Ž./STA