Tudi v okviru tega poziva bo, kot je opredeljeno v energetski bilanci, za prijavljene projekte proizvodnih naprav na voljo 10 milijonov evrov, ki bodo razdeljeni v konkurenčnem postopku izbora projektov v dveh skupinah prvega kroga in v drugem krogu, so sporočili z agencije.

Določitev tehnologij proizvodnje električne energije po posameznih skupinah oziroma krogih ostaja enaka kot pri zadnjem izvedenem javnem pozivu, bistvena sprememba pa bo pri pogojih prijave. Prijava projekta bo pogojena s predložitvijo gradbenega dovoljenja, in sicer za tiste projekte proizvodnih naprav, katerih izvedba je glede na predpise s področja gradnje pogojena z veljavnim gradbenim dovoljenjem.

Takšna usmeritev za pripravo javnega poziva izhaja iz dopolnitve energetskebilance v delu njene obvezne sestavine, to je načrta za delovanje podporne sheme za leto 2018, ki jo je vlada sprejela novembra. Cilj vključitve dodatnega pogoja je predvsem zagotoviti čim bolj učinkovito izvedbo izbranih projektov v najkrajšem možnem času.

Na agenciji so sicer za STA ocenili, da je interes investitorjev k prijavi projektov velik, značilen pa je velik delež proizvodnih enot, ki uporabljajo energijo vetra. Prav zanje se v praksi postavljajo številna vprašanja glede realnosti njihove izvedbe.

"Ob tem je treba poudariti, da je od 212 projektov proizvodnih naprav na obnovljive vire energije oziroma v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom, ki so bili potrjeni na dosedanjih javnih pozivih, izvedenih 26," so pojasnili. To pomeni, da je trenutno realiziranih 12,26 odstotka projektov, potrjenih na treh doslej zaključenih javnih pozivih.

Časa je še kar nekaj, saj morajo biti izbrani projekti realizirani v treh oziroma izjemoma v petih letih od izbora, navedeno pa pomeni, da danes še ne moremo oceniti, kakšen vpliv bo imela podporna shema na doseganje ciljev, ki zavezujejo Slovenijo.