V EU se 40 odstotkov nove plastike in 50 odstotkov novega papirja nameni za embalažo, medtem ko odpadna embalaža predstavlja 36 odstotkov vseh trdnih komunalnih odpadkov, razkrivajo podatki na uradni strani evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

V Sloveniji embalaža predstavlja 30 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov.

Statistični podatki kažejo, da se količina odpadne embalaže kljub številnim ukrepov in pobudam za njeno zmanjševanje povečuje. Skupna količina odpadne embalaže v EU se je s 66 milijonov ton iz leta 2009 povečala na 78,5 milijona ton v letu 2019, kar pomeni okoli 173 kilogramov na prebivalca.

Odpadna embalaža je tako velika težava današnje družbe, ki je na eni strani povezana z načinom proizvodnje, saj se za pakiranje izdelkov pogosto uporabi več embalaže, kot je treba, po drugi strani pa s potrošnjo, saj se vsak dan ustvarjajo velike količine odpadne embalaže. Pandemija covida-19 je s povečanjem spletnih nakupov in naročanja hrane na dom količine odpadne embalaže še povečala.

Posamezniki na način proizvodnje ne morejo vplivati, lahko pa s spremembami vedenja in nakupovalnih navad precej prispevajo k zmanjšanju količine odpadne embalaže. Sem sodita tudi pitje vode iz pipe, saj ustekleničena voda po vsem svetu letno ustvari približno 1,5 milijona ton plastičnih odpadkov, ter ponovna uporaba embalaže.

Po letu 2030 bo na trgu lahko le še embalaža, ki jo je mogoče znova uporabiti ali reciklirati.

Ob tem ne gre pozabiti niti na pomembnost pravilnega ločevanja, saj je le tako odpadno embalažo mogoče ustrezno ponovno uporabiti, reciklirati ali sežgati. Vse odpadne embalaže namreč ni mogoče reciklirati; med letoma 2012 in 2020 se je delež takšne povečal.

Je pa Evropska komisija sprejela zakonodajo, po kateri bo po letu 2030 na trgu lahko le še embalaža, ki jo je mogoče znova uporabiti ali reciklirati.

V Sloveniji embalaža predstavlja 30 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov, pri čemer je bila lani tretjina odpadne embalaže zbrana kot mešana, tretjina pa kot papirnata in kartonska. Steklena, lesena in plastična embalaža so predstavljale vsaka po desetino, je pred evropskim tednom mobilnosti objavil državni statistični urad.

Dogodki po Sloveniji

Ekologi brez meja bodo, kot napovedujejo na svoji spletni strani, v tem tednu pripravili več dogodkov na temo zmanjševanja odpadkov. Ta torek v sodelovanju z Razvojno agencijo Sora v Kranju pripravljajo regijsko srečanje na temo uporabe embalaže na prireditvah in problematike vprašljivo razgradljive embalaže.

Ista tema bo tudi v ospredju posveta, ki ga dan pozneje pripravljajo v Mariboru. Posvet bo hkrati tudi zaključek projekta Prireditve z manj odpadki, ki ga izvajajo ob podpori Mestne občine Maribor.

V četrtek bodo v Celju izvedli interaktivno delavnico Plastika naša vsakdanja, na Vrhniki pa bo potekala predstavitev rezultatov raziskave nečistoč v ločeno zbranih bioloških odpadkih (embalaža) in mešani odpadni embalaži (biološki odpadki) na primeru Vrhnike.