S priljubljenostjo skandinavskega sloga opremljanja in vse večjim zavedanjem o kakovosti bivanja ter vplivu (naravnih) materialov na naše zdravje nas tudi v naših bivališčih spet obdaja več lesa. Še vedno se sicer bolj uporablja za talne obloge, stopnice, delovne pulte in konstrukcijo hiš kot pa za pohištvo. A lepi masivni kosi so v zadnjih letih kar pogosto na skicah oblikovalcev in tudi v naših domovih. Komoda iz orehovine se lahko prenaša iz roda v rod, hrastov panj, ki nam ga je odrezal mizar, lahko postane unikatna klubska mizica, masivna miza, obdelana z naravnimi olji, bo leta in leta gostila večerje z družino in prijatelji.

Toplina lesa pod nogami

Kot talna obloga se les najpogosteje pojavi v bivalnih in spalnih prostorih, lahko pa tudi v kopalnici. Parket je najplemenitejša in trajna talna obloga. Skoraj vse njegove različice je mogoče obnoviti, prav tako zamen­jati le posamezne, bolj poškodovane dele. Obnova je smiselna, ko je površina resnično dotrajana oziroma poškodovana.

Ponudba je nadvse široka in pestra, tako da lahko vsakdo najde tisto, kar mu najbolj ustreza glede na vrsto lesa, barvo, slog in ceno. V osnovi delimo lesene talne obloge na masivne in večslojne, zadnje pa na dvo- in trislojne. Vse so lahko surove ali že lakirane oziroma oljene, v zadnjem primeru so to gotovi podi oziroma parketi. Med masivne lesene talne obloge spadajo tako klasični deščični parket, ki se lahko polaga ladijsko, v vzorec ribje kosti, kvadratov, kot parketi različnih vezav (tehno in kant parket, lamelni parket, angleški ali nemški vez) in ladijski pod, kmečke deske. Pri večslojnih izvedbah najdemo deščični parket in tehno parkete.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA ANDREJA JAGRA: PRIPRAVE IN POLAGANJE TALNIH OBLOG

Lesena talna obloga vnese v prostor toplino in prijeten naraven videz. Kakor pravijo strokovnjaki, ima veliko prednosti, saj gre za naraven material, ki zagotavlja dobro toplotno in zvočno izolacijo. Prav tako je preprosta za vzdrževanje, mogoče jo je obnavljati in ima dolgo življenjsko dobo. Pomembno je le, da pri izbiri upoštevamo namembnost prostora in vrsto ogrevanja. Za kopalnico so denimo primerne lesne vrste, odporne proti vlagi, poleg tega mora biti obloga ustrezno položena in zaščitena.

Čiščenje in vzdrževanje

Ena od pomanjkljivosti lesenih talnih oblog je, da so dokaj občutljive na mehanske poškodbe. Te lahko preprečimo na preprost način – pred vhod namestimo kakovosten predpražnik, ki bo zadržal pesek, vlago in umazanijo, na noge miz in stolov pritrdimo filc, ki preprečuje poškodbe laka in lesa, pohištva nikoli ne vlečemo po tleh, ampak ga dvignemo in prestavimo, če se nam razlije tekočina, pa jo takoj obrišemo.

PREBERITE ŠE: PRAVILA ČIŠČENJA LAMINATNIH TALNIH OBLOG

Lak že sam po sebi deluje kot mehanska zaščita. Za čiščenje lakiranega parketa uporabljamo sesalnik z mehko krtačo, prebrišemo pa ga z vlažno krpo. Vodi lahko dodamo blago čistilo ali samo nekaj kapljic kisa. Vendar z mokrim čiščenjem ne smemo pretiravati, saj lahko naredimo več škode kot koristi. Lakirane površine je priporočljivo občasno dodatno premazati s sredstvom za nego lakiranega parketa. Lakiran parket potrebuje obnovo po približno 15 letih, odvisno od intenzivnosti uporabe prostorov.

!!galerija!!

Oljene parkete najprej očistimo s sesalnikom, nato obrišemo z vlažno bombažno krpo, pri čemer uporabljamo posebna negovalna čistila, namenjena za oljene parkete, ki vsebujejo olja in voske. S tem površino hkrati negujemo in obnavljamo. Približno enkrat na eno ali dve leti pa ga je treba osvežiti s ponovnim oljenjem. Tega se je dobro lotiti, preden se površina izsuši in zaščit­ni sloj povsem obrabi, drugače bomo zelo težko povrnili prvotni videz. Čas za vnovično oljenje je praviloma takrat, ko postane površina bolj dovzetna za umazanijo. Bolj obremenjene površine lahko dodatno zaščitimo z voskom, morebitne poškodbe lesa pa saniramo z barvnimi kiti. Redno vzdrževana in negovana tla so manj dovzetna za umazanijo in madeže. Vse naštete postopke lahko izvedemo sami in večja generalna obnova niti ni potrebna. Lahko pa to delo prepustimo parketarju, ki bo tla temeljito očistil, spet naoljil in strojno spoliral.

V prostorih z leseno talno oblogo je pomembno tudi, da vzdržujemo primerno, od 50- do 60-odstotno relativno zračno vlažnost, kar lesu omogoča, da uravnava svojo vlažnost in ostane stabilen. Pozimi relativna vlažnost zraka zaradi ogrevanja pade na 30 do 40 odstotkov, zato je priporočljivo na grelna telesa postaviti posode z vodo ali vključiti vlažilnike zraka. Če je zračna vlaž­nost nižja od 30 odstotkov, začne les oddajati vlago, posledica tega pa sta njegovo krčenje in nastajanje rež.