Masivni les se še vedno pogosteje uporablja za talne obloge, stopnice, delovne pulte in tudi pri sami gradnji hiš kot pa za pohištvo. A lepi masivni kosi so v zadnjih letih kar pogosto na skicah oblikovalcev in tudi v naših domovih. Komoda iz orehovine se lahko prenaša iz roda v rod, hrastov štor, ki nam ga je odrezal mizar, lahko postane unikatna klubska mizica, masivna miza, obdelana z naravnimi olji, bo leta in leta gostila večerje s prijatelji in družino. Iz lesa so lahko tudi manjši predmeti, kot so obešalniki ali pa dodatki v kuhinji in različna dekoracija.

Les pod nogami

Les se v naših domovih največkrat uporablja za talne obloge v bivalnih in spalnih prostorih, znajde pa se lahko tudi v kopalnici. Prednosti lesenih talnih oblog je po mnenju strokovnjakov veliko: so iz naravnega materiala, zagotavljajo toplotno in zvočno izolacijo, so preproste za vzdrževanje, imajo dolgo življenjsko dobo in se dajo obnavljati.

V osnovi jih delimo na masivne in večslojne, zadnje pa na dvo- in trislojne. Vse so lahko surove ali že lakirane oziroma oljene, v zad­njem primeru so to gotovi podi oziroma parketi. Med masivne lesene talne obloge štejemo klasični deščični parket, ki se lahko polaga ladijsko, v vzorec ribje kosti, kvadratov ..., poleg njega pa še parkete različnih vezav (tehno in kant parket, lamelni parket, angleški vez, nemški vez). V večslojnih izvedbah so na voljo deščični parket, ladijski pod, kmečke deske, tehno parketi ter delno tudi intarzijski parketi. Lesene talne obloge so primerne tudi za vgradnjo talnega gretja. Pri tem je pomembno, da zaradi manjših toplotnih izgub izberemo čim tanjšo oblogo in se izognemo nekaterim neprimernim vrstam lesa. Za talno ogrevanje se načeloma priporočajo dvoslojni parketi, stroka pa zagovarja zlasti masivni hrastov parket do debeline 10 mm. Talna obloga lahko naredi v prostoru močan pečat, ki je odvisen tudi od obdelave lesa. Vse več ljudi se odloči za naravno zaščito, na primer obdelavo z voskom ali oljem.

Masiven pult v kopalnici je eden od trendov pri uporabi lesa v tem prostoru (podjetje Scarabeo).

Les v kopalnici in kuhinji

Danes ni nič neobičajnega, če so tla v kopalnici iz lesa, zagotovo so zelo prijetna pod bosimi nogami. Pri izbiri je treba le paziti, da se odločimo za vrsto, ki je primerna za vlažne prostore, najbolje tikov les, pa tudi ipe, cumaru. Običajno je lesena talna obloga v kopalnici obdelana kot v drugih prostorih, lakirana ali oljena.

V sodobnih kopalnicah vidimo les tudi na pultih in omaricah. Občasno pa se kakšen oblikovalec odloči, da bo z njim še malo raziskoval, tako so že nastale tudi lesene kadi in umivalniki. Na primer, oblikovalca Matteo Thun in Antonio Rodriguez sta pred leti naredila macesnovo kad, ki je delovala izčiščeno in prefinjeno. Vsako leto se na sejmih kopalnic pojavi kakšna različica iz lesa, a v resnici nikoli ne zaživi.

Precej bolj je les priljubljen v kuhinjah. Največ se uporablja za ličnice, delovne pulte in posamezne dele, ki popestrijo sicer monoton glavni material. Seveda je lahko lesena kar celotna kuhinja, a se za takšno odloči le redkokdo. Priporočljive so tiste lesne vrste, ki imajo minimalno raztezanje, so statične in se manj krivijo, to so predvsem hrast in oreh ter med iglavci macesen.

Masivna lesena miza vnaša v prostor toplino in kontrast modnim temno sivim odtenkom (podjetje Riva 1920).

V zadnjih sezonah v kuhinjah prevladujejo temnejši odtenki barv, ki jih les lepo dopolnjuje in hkrati poživlja. Na primer, temno siva in črna barva sta najpogosteje v kombinaciji z naravnim odtenkom lesa in kamnom. Leseni deli so pravo nasprotje high-tech izvedbam, v katerih prevladujejo gladke površine brez ročajev. V svetli ali zelo temni različici tega naravnega materiala so lahko tudi drugi kosi pohištva v bivalnem prostoru, ki ga ob dnevni sobi sestavljata jedilnica in kuhinja. Na primer, ogromna masivna jedilna miza, ki pokaže vso lepoto tega materiala, ali pa knjižna omara, ki jo lahko postavimo tudi v jedilnico ali kuhinjo, prav tako ne moremo mimo stolov, ki so velikokrat v kombinaciji lesa in drugih materialov, kot so kovina, plastika, usnje, tkanina.

Novo življenje starega lesa

Nove zgodbe iz lesa pa v sodobnih interierjih pišejo reciklirani, upciklirani in prenovljeni stari kosi. Posebno vrednost ima podedovano pohištvo, ki so ga uporabljali naši babice in dedki, zdaj pa v osveženi podobi krasi naše moderno stanovanje. Če takšnega nimate, so na voljo zamisli oblikovalcev, ki se tega lotevajo na zanimiv način. Prav tako je priljubljena izdelava kakšnega kosa iz starega lesa, ki za svoj prvotni namen ni več uporaben. Namesto da bi ga razžagali in skurili, ga lahko spreten mizar preoblikuje v omarico, klubsko mizico ali celo v kaj večjega, recimo posteljo. Manjši dekorativni predmeti lahko nastanejo tudi iz naplavljenega lesa, ki ima prav tako svojo patino in daje prostoru poseben pečat.

Iz lesa nastajajo manjši kosi pohištva, ki poživljajo izčiščen slog pohištva (podjetje Schönbuch).

Zanimiva zgodba pohištva iz odsluženih ribiških čolnov nastaja v podjetju Artlantique, ki ga je ustanovil španski oblikovalec Ramon Llonch. Čolni, s katerimi se ribiči z zahodne afriške obale podajajo na ribolov, so leseni in barvitih vzorcev. Ko se po nekaj dneh na morju vračajo proti obali, so od daleč videti kot velik pisan mozaik. Iz tega lesa, ki je preplul neštete milje po morju, nastaja novo pohištvo – unikatni predalniki, stoli, mizice, skrinje, pa tudi okvirji za slike. Ustanovitelji podjetja stare čolne odkupijo od ribičev, nato jih preselijo v delavnico, kjer so zaposleni lokalni mizarji. Tam najprej pregledajo, kako lahko les s posameznega čolna čim bolj izkoristijo, glede na njegovo velikost in barvne kombinacije, nato sledi izdelava. Pri tem je pomembno, da iz Afrike niso le sami čolni in les, iz katerega so bili izdelani, ampak tam poteka tudi izdelava pohištva. Za domačine je namreč recikliranje način življenja. Vsak kos pohištva nosi sledi življenja na morju.