Med devetimi ali desetimi volčjimi tropi pri nas sta le dva večja, tropa Slavnik in Gotenica. V drugem živi z materjo in očetom mladi volk Luka, opremljen s telemetrično ovratnico; vseh živali v tropu je šest. Obvladujejo prostor od Blok do Kolpe, včasih sežejo še čez reko in mejo. V tropu Slavnik, ki prav tako pogosto gostuje na Hrvaškem, so zaznali sedem osebkov. Brin, ki so mu sledili s telemetrično ovratnico, je bil odstreljen. V tropu Vremščica z leglom na Nanosu so bili trije volkovi, dva reproduktivna s sinom Vojkom. Nosil je ovratnico, a se je vsaka sled za njim in za ovratnico izgubila.

V tropu Javorniki so v času vzorčenja odkrili smrt kar šestih volkov. Preživel je en samec, našla ga je samica iz čezmejnega tropa Gomance in ustanovila sta nov trop. Na območju Roga so zaznali dva volka, tam pa je bil odstreljen član gomanškega tropa na obisku. Tudi trop Gomance je razpadel. Najmanj po dva volka so zaznali še okrog Poljanske gore, v Suhi krajini in v hrvaškem oziroma čezmejnem tropu Snježnik. S testi tuljenja so ugotovili, da so nekateri reproduktivni volkovi tod ustanovili nove družine. Do Posočja je pripotoval volk »disperger« iz Gorskega Kotarja oziroma iz tropa Gomance, vendar ga je blizu Mosta na Soči povozil vlak. Našli so tudi vzorec volka na Jelovici. Ne vedo še, ali je bil zgolj v prehodu ali se tam zadržuje.

Vzorce zbirajo tudi prostovoljci

Lansko zimo so lovci Lovske zveze Slovenije, uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in prostovoljci prek društva Dinaricum v plastične posodice za zbiranje vzorcev (5500 so jih razdelili že na začetku projekta) na območju stalnega pojavljanja volkov in deloma tudi na območju občasnega pojavljanja zajeli 583 vzorcev, od teh 373 iztrebkov in urina (v snegu).

»Srečo smo imeli, da smo lahko dobili še 53 takšnih vzorcev z območja čezmejnih tropov na Hrvaškem,« pravi Tomaž Skrbinšek, raziskovalec iz ekipe SloWolf. Prav tako so dobili vzorce tkiv dvanajstih povoženih ali odstreljenih volkov in ob pomoči cenilcev škod ZGS odvzeli 145 vzorcev sline iz okolice ugriznih ran na živalih, ki so jih domnevno pokončali volkovi. Pridobili so torej 449 vzorcev, vendar jih nekaj ni bilo primernih za analizo.

»Pri medvedih smo imeli 88-odstotno uspešnost genotipizacije, pri volku je ta precej nižja, približno 60-odstotna. Med vzorci je bilo 96 vzorcev psov, lisic ali pa so bili v njih genotipi več živali. Različne živali na primer markirajo isto mesto, lisica tako lahko 'označi' iztrebek volka. Iz 192 vzorcev smo pridobili čist genotip volka. V teh vzorcih smo zaznali 45 različnih volkov, tako da smo vsakega zaznali povprečno 4,3-krat. Lahko sklepamo, da je zelo malo volkov, ki jih ne bi zajeli v vzorčenje. Nekaj smo jih zaznali samo enkrat, enega pa celo 18-krat. Nekaj volkov smo gotovo zgrešili, koliko je bilo takšnih, pa ugotovimo z matematičnim modeliranjem in tako ocenimo celotno številčnost,« pojasnjuje Skrbinšek.

Več o monitoringu volkov si lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.