Trg z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce v Sloveniji je 1. julija letos praznoval deseto obletnico. V tem obdobju se je dodobra razvil in danes ponuja številne ugodnosti.

O tem, da je slovenski trg zemeljskega plina dinamičen in dobro delujoč, nazorno pričajo podatki o cenah za končne uporabnike. Cene zemeljskega plina pri nas se namreč z vmesnimi rahlimi nihanji znižujejo že peto leto zapovrstjo. Letošnji podatki Eurostata kažejo, da so se cene zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji (porabniška skupina D2 z letno porabo med 529 in 5.287 Sm3) v zadnjih petih letih znižale za 29 odstotkov. »Danes lahko gospodinjstva z letno porabo 15.000 kWh eno kilovatno uro zemeljskega plina kupijo že za 5 centov ali manj z vsemi davki in dajatvami vred,« pojasnjuje Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

Gibanje povprečnih cen zemeljskega plina v EU 28 in Sloveniji (Eur/kWh)

Zanesljivost delovanja plinskih kotlov

Kondenzacijski plinski kotli so zanesljivi, preizkušeni, tihi in zavzamejo malo prostora. Primerni so tako za novogradnje kot obstoječe stavbe s talnim ali radiatorskim ogrevanjem. Za izgorevanje zajemajo zrak od zunaj, zato vgradnja detektorja ogljikovega monoksida ni potrebna. Ne predpisuje ga niti zakonodaja. Njihova toplotna moč se ne zniža z zunanjimi temperaturami, kar pomeni, da vas tudi v ekstremni zimi ne bo zeblo.

Plinski kotel je majhen, tih in estetskega videza

Poleg tega uporabniki s preklopom na zemeljski plin preklopijo na zeleno. Zemeljski plin je namreč fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom, pri njegovi uporabi pa nastaja bistveno manj škodljivih emisij kot pri drugih energentih. Vredno razmisleka.

Podatki, povzeti po študiji, ki jo je izdelal Laboratorij za hlajenje in daljinsko energetiko (LAHDE), Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, 2017.

*Izračuni so narejeni za hišo velikosti 180 m2.

Več na www.zemeljski-plin.si