Zelenjavni vrt

Tako glede na priporočila kot glede na sveže izkušnje z ohladitvijo, je priporočljivo s toploljubnimi vrtninami še počakati. V osrednji Sloveniji presadimo na prosto paradižnik, paprike, čili, pa tudi kumare in bučke ter sadike sladkega krompirja šele po ledenih možeh (sredi meseca), še malce pozneje bo primerno za jajčevec, lubenice, melone in sadike novozelandske špinače. Toda tako pri sajenju naštetih vrtnin kot pri setvi fižola se nikar ne ravnajmo samo po koledarju, temveč tudi po aktualnem vremenu. Velja, da po prvem maju sejemo visoki fižol, nizkega pa že proti koncu aprila – toda če letos še nekaj dni počakamo, da se vreme ustali in se segrejejo tudi tla, ne zamudimo ničesar. Fižolova zrna lahko pred setvijo čez noč namočimo v mlačno vodo, še raje v kamilični ali žajbljev čaj.

Do srede maja sta na vrtu dejavni čebulna muha in porova zavrtalka, zato je smiselno do takrat imeti grede s tema vrtninama pokrite. Maja je idealen čas za setev blitve, od solat na začetku meseca sejemo krhkolistne sorte braziljanko, ledo in ljubljansko ledenko, pozneje pa unicum, great lakes in dalmatinsko ledenko. Sejemo lahko tudi gentilino in romansko solato, ki dobro prenašata vročino in uhajanje v cvet, od radičev pa seveda tržaški solatnik. Tisti, ki so vam uspele zgodnje setve korenčka in peteršilja, boste maja pregosto nasejane rastlinice že redčili, sicer pa bo eno od glavnih opravil v naslednjih mesecih rahljanje zemlje in površinsko okopavanje okrog vrtnin. Kot pravijo, dve okopavanji zaležeta za eno gnojenje.

Sadni vrt

Če sadnih dreves še nismo dognojili, lahko to še vedno storimo, najbolje tako, da hkrati okopljemo kolobar pod krošnjo. Plevelov in trave očiščen prostor pod drevesi je zlasti pomemben za nekajletne sadike, priporočljivo pa ga je vzdrževati vso življenjsko dobo dreves. Lahko ga tudi pokrijemo z zeleno zastirko, da bo izsuševanje iz tal manjše. Ker pomlad doslej z dežjem ni bila radodarna, je priporočljivo mlada sadna drevesa občasno obilno zaliti. Proti koncu meseca bomo lahko razredčili plodiče, tam kjer za to ni poskrbela že pozeba. Vso rastno sezono, posebej v času, ko mladi poganjki intenzivno rastejo, pregledujmo njihove vršičke, da bomo sproti opazili morebiten napad pepelove plesni ali uši. S pepelovko okužene vrščike je najbolje odščipniti, saj že lahen veter njene trose, ki jih opazimo na spodnji strani listov, raznaša naokoli, v primeru močnega napada plesni pa poškropiti z raztopino močljivega žvepla (pepelin). Tudi od uši deformirane vršičke odstranimo ali jih z upogibanjem posamično pomakamo v insekticid.

Okrasni vrt

Če smo pripravili teren za novo trato, jo bomo lahko ta mesec posejali; doslej je bilo namreč za to opravilo še prezgodaj, saj seme trate najbolje kali, ko tudi ponoči temperatura ne pade pod 10 stopinj Celzija. Prazna mesta na obstoječi zelenici, kjer moramo travo dosejati, najprej okopljemo, dodamo kompost in mineralno gnojilo, pregrabimo in povaljamo. Za dosejavanje je zelo priročno travno seme z oblogo. Po setvi površino spet povaljamo, na koncu pa še zalijemo. Po setvi poskrbimo, da je vrhnji sloj vedno primerno vlažen.

Maja še vedno lahko sadimo ulončene trajnice, sicer pa na vrt presadimo toploljubne okrasne gomoljnice, kot so dalije in kane, pa enoletnice ognjič, tagetes, zajčke cinije, enoletne astre in v koritca pelargonije, petunije, begonije, fuksije in druge poletne lepotice.