Nizozemska se je ohranjanja zdrave populacije čebel lotila zelo sistematično. Poskrbeli so za čebelje hotele (lesena zatočišča za utrujene čebele in tiste, ki sta jih ujela nevihta ali hud veter), čebelje postojanke (na vrhu avtobusnih postaj so uredili zelene strehe z medovitimi rastlinami) in čebelje ceste (zasaditve cvetlic ob cestah in avtocestah).

Popis čebel

Prejšnji teden se je več kot 11 tisoč Nizozemcev udeležilo štetja čebel – to je bil že četrti »popis čebel«, poročajo v britanskem Guardianu. Prostovoljci, oboroženi s seznamom najpogostejših vrst čebel na Nizozemskem, so pol ure preživeli na svojem vrtu in beležili, katere vrste čebel so opazili. Sredi aprila so oblasti sporočile, da so prostovoljci našteli več kot 200 tisoč čebel in muh trepetavk. Organizator čebeljega popisa, Vincent Kalkman, je ob tem dejal: »Prostovoljci so v svojih vrtovih našteli od 18 do 20 čebel in muh trepetavk. Številke kažejo, da je populacija teh že nekaj let stabilna in se ne zmanjšuje.« Štetje bo potekalo tudi prihodnje leto.

Ohranitev divjih čebel

Kljub pozitivnim številkam pa strokovnjaki ugotavljajo, da je na Nizozemskem vse več gojenih čebel, ki divje vrste silijo v boj za »hrano«. Populacija divjih čebel že od leta 1940 vztrajno pada, saj jih izrivajo udomačene čebele (čebelarstvo na Nizozemskem postaja vse bolj priljubljen konjiček in tudi način dodatnega zaslužka) in vse večja kmetijska izraba tal. Vse manj je namreč območij, kjer bi uspevale travniške cvetlice, saj Nizozemska kot izredno pomembna hortikulturna sila v Evropi travnike spreminja v polja, na katerih uporablja čebelam in določenim rastlinam škodljive pesticide.

Čebelam prijazna mesta

Leta 2018 je Nizozemska uvedla strategijo za zaščito opraševalcev. Pri njej sodelujejo tudi večja mesta – na primer Amsterdam, kjer že stoji vrsta čebeljih hotelov. V glavnem mestu so travnate površine ozaljšali s cvetlicami, na javnih površinah pa ne uporabljajo sredstev za zatiranje plevela. V Utrechtu so od leta 2018 postavili že 316 "čebeljih avtobusnih postaj". Na zeleni strehi postajališč javnega prometa so namreč posajene rastline, ki privlačijo čebele (predvsem homulice). Ob avtocestah, cestah, železniških tirih in rekah pa so uredili t. i. medovite ali čebelje ceste.