Smo živalske ljubljenčke preveč počlovečili?

Način življenja se hitro spreminja. S tem tudi naše dojemanje živali. Hišni ljubljenčki res postajajo enakovredni družinski člani, kar je v nekaterih pogledih lahko problem. Tudi sama sem vse življenje obdana z živalmi različnih velikosti in značajev in sem jim velikokrat dodala kakšno človeško lastnost, pripisala kakšno človeško misel. Vendar v obdobju, ko se ti tempo življenja spremeni, ko na primer začneš hoditi v službo, ko se pridružijo otroci ..., ugotoviš, da si kar malo zašel in pretiraval. Živali imajo potrebe, občutke in neki svoj tok misli, vendar so še vedno živali.

Pasji vrtci oz. njihovo varstvo v času službe, oblekice, nakit, prehranska dopolnila in podobno so sicer stvar posameznika. Tu ne vidim nič spornega, če to nekoga osrečuje, sploh če je žival zadovoljna in srečna. Čeprav osebno menim, da bi lahko več dali, pomagali in podarili soljudem, ki to dejansko potrebujejo.

Počlovečenje se mi zdi najbolj sporno v enačenju živali in ljudi. Količina naše ljubezni do ljubljenčkov je seveda nemerljiva, se pa pogosto pozabi, da živali ne smejo povzročati stiske ali nelagodja pri drugih ljudeh. Skrbniki na sprehodih srečujemo ljudi, ki se zelo bojijo psov. Naš kuža je spuščen, ker je doma seveda največji razvajenec, nasproti prihajajoči pa se ga ustraši. In mi se nasmejano deremo: »Ne se ga bati, zelo je prijazen!« Ampak to prestrašenemu prav nič ne pomeni. Vem, ker je moja sestra takšna. Zatorej, imejmo neskončno radi svoje živalske prijatelje, vendar naj imajo ti svoje mesto v družini in družbi.

Včasih nismo govorili o tem, da moramo psom zobe ščetkati, danes obstajajo zobne ščetke posebej zanje. Je ščetkanje res nujno potrebno in kako pogosto?

Ne bi rekla, da je ščetkanje zob nujno pri vsakem psu. Priporoča se pri tistih, ki so nagnjeni zobnim težavam in obolenjem. Ko je kuža še mladič, seveda ne vemo, ali bo imel takšne težave, zato ga je pametno navajati na zobno higieno, kako pogosta naj bo, pa se določa po stanju zob. Vsakemu pasjemu skrbniku priporočam, da se posvetuje z izbranim veterinarjem, ker bo tako zagotovo nastal optimalen načrt ustne higiene, s katero je mogoče preprečiti marsikatero težavo in poseg.

Kako pa je s hrano? Danes imamo takšne in drugačne priboljške, za male in velike pse, za mladičke in starejše, celo hrano za določeno pasmo psa. Kako naj vemo, kaj izbrati, in predvsem, na kaj moramo paziti pri prehrani?

Včasih ljudje niso bili pozorni na sestavo in kakovost hrane, ki so jo dajali živalim. To so bili drugi časi, ko so se gospodarji in gospodinje v glavnem obremenjevali s prehrano svoje družine. Danes so, kot sva že rekli, tudi hišni ljubljenčki družinski člani. Zato se tudi nutricionizem na teh področjih močno razvija in se mi zdi zelo pomembna osnova za zdravo in kakovostno življenje živali.

Je res, da odrasla mačka ne potrebuje več mleka, da pije samo vodo, in ali je res, da pes ne sme jesti krompirja?

Ker so mačke sesalci, je njihova prva hrana materino mleko. Z odraščanjem se spremenijo tudi prehranske potrebe, spremeni se sestava črevesne mikroflore, vrsta in količina prebavnih sokov. Mačka je mesojeda. Res je, da veliko odraslih mačk ne prebavlja mleka, ki zato povzroča driske in druge težave, in ga torej ne potrebujejo. Psi pa lahko jedo krompir, če ni zelen, saj zeleni deli gomoljev vsebujejo oksalate, ki so strupeni.

Kakšno škodo naredimo, če damo psu naše sladke dobrote, kot je na primer čokolada?

Sladkor je nezdravo živilo nasploh. Ljudem škoduje, psom pa še bolj. Čokolada pa ni škodljiva samo zaradi sladkorja, temveč tudi zaradi snovi teobromin, ki je psi ne presnavljajo. Teobromin zelo počasi potuje skozi njihovo telo in pri tem povzroča zastrupitev. Kolikor je pes manjši in kolikor večja je količina zaužite čokolade, toliko hujša je zastrupitev. V blažji obliki se kaže kot driska, težko dihanje, slinjenje, pospešeno bitje srca, medtem ko lahko pri hujši zastrupitvi nastanejo krči in napadi, ki se lahko končajo tudi s smrtjo.

Moramo psa, ki živi notri, hraniti drugače hrano kot tistega, ki je večino časa na prostem?

Psa moramo hraniti glede na njegove potrebe, ki od enega do drugega razlikujejo. Odvisne so od presnove, starosti, pasme, dnevne količine gibanja in raznih zdravstvenih težav. Samo dejstvo, da je pes notranji ali zunanji, ne vpliva toliko na izbiro hrane.

Je res, da je najbolj razširjena zdravstvena težava pri psih debelost?

Debelost je naraščajoč problem povsod po razvitih državah sveta. Premalo gibanja, preveč hitre hrane. Debelost je epidemija, ki prizadene tako ljudi kot hišne ljubljenčke, kar velja predvsem za urbana okolja. Tempo življenja je nenaklonjen zdravju. Službeni čas nam vzame večji del dneva, domov pa prihajamo utrujeni in ponavadi peljemo psa le na krajši sprehod. To ni dovolj, da bi bil naš kosmatinec v optimalni formi.

Katere pasme psov so že genetsko nagnjene k določenim boleznim?

Žal so z boleznimi najbolj obremenjene predvsem priljubljene pasme. Veliko povpraševanje privede do »hiperprodukcije«, veliko je neodgovornih in nekakovostnih vzrediteljev, ki izkoristijo množično povpraševanje. Oni zaslužijo, za nove lastnike pa se začnejo težave. Genetsko obremenjeni so pomeranci, kavalirčki, bostonski terierji, francoski buldogi ... Zelo pomembno je, da ob nakupu psa veste, kaj pomeni in kako se pridobi rodovnik, da spoznate starše (dobite čim več podatkov o prednikih) ter da se pri vzreditelju pozanimate, kateri pregledi so bili opravljeni pri starših in mladiču, ki ga nameravate vzeti. Za veliko dednih bolezni obstajajo že DNK-testi, ki vam bodo v pomoč pri izbiri mladiča.

Nekateri vzreditelji v želji po doseganju dobrih rezultatov na pasjih razstavah pretiravajo. Večkrat slišimo, da so čivave že tako majhne, da nekatere ne morejo več skotiti mladičkov po naravni poti, da imajo nekateri buldogi tako potlačen nosek, da težko dihajo … Še poznate kakšne takšne ekstremne primere?

Pri večini pasem gre za lepoto in ne za zdravje. Najlepši so najbolj nagubani šarpeji, ki so zato pogosto gluhi, slepi in slabo vohajo. Nemški ovčarji hodijo s pokrčenimi koleni, buldogi imajo zelo okrnjeno težišče in pogosta vnetja kožnih gub ... Veterina in kinologija žal ne gresta z roko v roki. Nekoč so se psi selektivno vzrejali glede na značaj, zdravje, lovski nagon, zdaj pa je poudarek na zunanjem videzu.

So mešančki praviloma bolj zdravi od psov z rodovnikom?

Mešančki so mogoče manj genetsko obremenjeni. Sicer ni jamstva, da bo vaš kuža, če se odločite za mešančka, zdrav. Tudi oni zbolijo, vendar precej manj za dednimi boleznimi kot njihovi pasemski vrstniki.

Zakaj velja, da manjše pasme živijo v povpreč­ju dlje od velikih?

Ja, to je zanimivo dejstvo, glede na to, da recimo slon živi veliko dlje od miši. V zadnjem času so se znanstveniki lotili s tem povezanih raziskav in ugotovili, da večje živali v glavnem živijo precej dlje kot majhne (slon ima počasnejšo presnovo kot miš). To pa ne velja za živali znotraj iste vrste. Večje pasme psov ne dočakajo takšne starosti kot majhne.

Nemške doge v povprečju živijo okoli sedem let, kodri pa okoli 14 let. Torej, raziskave so pokazale, da se večje pasme starajo hitreje od majhnih. Zakaj, še raziskujejo.

Zima je tu. Soljenje cest je za voznike dobrodošlo, medtem ko je lahko za pasje blazinice precej boleče, kajne?

Ja. Dobro, da ste to omenili. Pozimi je nujno pasje tačke zavarovati pred mrazom in soljo. Tu ne mislim na zimsko obutev, ampak že temu namenjena mazila bodo preprečila vnetja, rane in bolečine.

Na kaj še morajo biti lastniki psov pozorni v najhladnejšem obdobju leta?

Priporočljivo je, da res dobro poskrbijo za zunanje živali in jim zagotovijo toplo in varno zavetje ter tekočo vodo. Ne boste verjeli, koliko živali je pozimi žejnih! Pri vseh pa, kot že rečeno, je treba poskrbeti za zaščito tačk in preprečiti, da bi jedle sneg, ker jim tudi to lahko povzroči marsikakšno težavo. Pa spomnijo naj se tudi na kosmate brezdomčke, ki so lačni, žejni in premraženi.