Dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta, ki je v Sloveniji največja avtoriteta za krompir, je sodelavki v pogovoru za prilogo Deloindom na vprašanje, katera sorta  bi bila po kakovosti, količini pridelka, odpornosti in okusu lahko najboljša, že pred desetletjem odgovoril, da takšne sorte ni, saj bi potemtakem žlahtnitelji ostali brez dela.

Na svetu je namreč med pet in deset tisoč sort krompirja, samo v Evropi jih je na sortni listi 1683, v Sloveniji nabor semenskega krompirja na trgu presega sto sort, njihove lastnosti pa se ocenjujejo in primerjajo po več kot 50 parametrih.

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Zato morate krompir, ki kali, čim prej porabiti

Vsaka družina in vsaka dežela ima svoje favorite

Katerega torej izbrati? V Sloveniji ima najbrž vsaka družina svojega favorita. Za ene je pomembna barva, okus in čvrstost mesa, zgodnji pridelek, odpornost na krompirjevo plesen, kako dolgo se krompir obdrži v kleti, za druge, ali se razkuha in kako preprosto ga je lupiti … Nekateri kar ne morejo pozabiti lastnosti starih sort, kakršna je bila pri nas Igor, ki pa jo je popolnoma uničil virus in se ne prideluje več. Še vedno je denimo zelo priljubljena Desiree z rdečo kožico in rumenkastim mesom, čeprav prihajajo podobne in bolj donosne novinke, v zadnjih letih je med najbolj zastopanimi srednje zgodnja sorta Marabel, od domačih sort KIS Sora z belim mesom, ki pa je za vrtičkarje neprimerna, ker je občutljiva na krompirjevo plesen …

Semenski krompir je dobro kupiti, saj je certificiran, da gomolji niso okuženi s povzročitelji bolezni. Dobro je vedeti, da podjetja, ki ga ponujajo, izbor sort naredijo na podlagi vsakoletnega sortnega izbora Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer vsaj tri leta preizkušajo, katere se v naših pridelovalnih razmerah najbolj obnesejo in tudi ustrezajo slovenskemu okusu. Ko se malo razgledate po Evropi, ugotovite, da ima vsaka dežela svoj prednostni seznam in da nekaterih sort pri nas sploh ne poznamo.

Za vrt primerne zgodnje in odporne sorte

Kaj pa za sorte za vrtičkarje? Ker krompir večina ljubiteljev na majhnih površinah sadi zaradi veselja nad mladim pečenim krompirčkom, ki pred poletjem na mizo prinese razkošje sveže pridelane hrane in občutek obilja, je smiselno izbrati med zgodnjimi sortami … Ne le zaradi neučakanosti, pač pa zato, ker se pobiranje zgodnjih sort izogne napadu razširjene krompirjeve plesni, ki razsaja poleti, tudi če na to bolezen niso odporne. Zgodnje sorte niso zgodnje po času sajenja, pač pa po pridelku. Takšne so denimo: Arrow, Actrice, Riviera, KIS Slavnik, Adora, Carrera, Celtaine, Maris Bard, Anuschka, Arinda, Primura, pa seveda slovenska sorta KIS Kresnik, ki mu zaradi oblike po domače rečemo »kifelček«.

Druga za vrtičkarje pomembna lastnost pa je odpornost na krompirjevo plesen: takšne so sorte Alouette, Carolus, KIS Kokra in Otolia.

Pet priljubljenih sort

Kis Slavnik: Ta slovenska sorta spada med najzgodnejše, pridelek je velik, ima manjše število debelih gomoljev. Ti so podolgovato ovalni, s plitvimi očesi in gladko rumeno kožico. Meso je svetlo rumeno. Odličen je za kuhanje, pečenje in pripravo domačega pomfrija. Sorta je primerna za uporabo do konca januarja. Ni občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva je na krompirjevo plesen.

Arrow: Je med najzgodnejšimi sortami krompirja. Nastavlja srednje število debelih gomoljev, ki so ovalni, s plitvimi očesi in gladko svetlo kožico. Meso je belo. Je odlična jedilna sorta za kuhanje in pečenje. Primerna je do oktobra. Sorta je občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen na listih in razmeroma odporna na plesen na gomoljih.

KIS Kresnik: Gre za zgodnjo slovensko sorto, ki je dobila ime po tem, ker dozori ob kresni noči. Ima ledvičasto oblikovane, zakrivljene gomolje s svetlo kožico in belim mesom. Sorta je kakovostna za zgodnjo porabo, dobra je za kuhanje, pečenje ter solate. Občutljiva je na krompirjevo plesen na gomoljih in nekroze.

Marabel: Je srednje zgodnja jedilna sorta, ki naredi srednje veliko število srednje debelih gomoljev. Gomolji so okrogli, očesa plitva. Kožica je rumena, meso pa temno rumeno. Je izjemno kakovostna sorta z rahlim mesom, primerna predvsem za kuhanje in pečenje, in sicer do marca. Občutljiva je na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Velja za sorto, ki je za pridelovanje zelo zahtevna, občutljiva je na sušne razmere. 

KIS Kokra: Ta slovenska sorta, ki daje velik pridelek, spada med srednje pozne. Oblikuje srednje veliko število debelih gomoljev. Ti so okroglo ovalni, očesa srednje globoka. Kožica je svetlo rumena, meso kremasto belo do svetlo rumeno. Primerna je predvsem za kuhanje in pečenje, in sicer do pomladi. Je odporna proti krompirjevi plesni, zaradi česar je primerna tudi za pridelavo na vrtovih in ekološko pridelavo. 

Zgodnje, srednje in pozne sorte

Sorte so v kataloških opisih po zgodnosti razvrščene od 9,5 do 3, kjer je 9,5 najzgodnejša. Zelo zgodnje dajo pridelek v ugodnih razmerah že od 50 do 60 dni po vzniku. Srednje pozne sorte za ozimnico (6,5) dozorevajo od 90 do 100 dni po vzniku, medtem ko pozne sorte do 120 dni po vzniku. Z nakaljevanjem gomoljev dosežemo zgodnejši vznik in s tem tudi pridelek.

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Vse, kar morate vedeti o različnih vrstah krompirja