Kolumna Jerneje Jošar: Za lepe in zdrave bučke

28. 7. 2020 | Besedilo: Jerneja Jošar | Fotografije: Jerneja Jošar

Kolumna Jerneje Jošar, Jerneja Jošar, bučke, plesni

Bučke, pravimo jim tudi cukete ali cukini, niso zelenjava mojega otroštva. Nekako jih v Prekmurju pred 40 leti nismo poznali. Jedli smo buče – tikvi, tiste za krmo in za seme. Oh, še sedaj se mi pocedijo sline, če pomislim na bučni zavitek moje stare mame.

Bučke je prvič prinesla na naš dom moja teta, ki je živela v Novi Gorici. Tam so, tudi zaradi vpliva italijanske kuhinje, bučke uporabljali na sto in en način. Potem pa se je začelo. Prvo seme na našem vrtu, prva košata rastlina in prva utrgana bučka. In sem bila zasvojena. Dobesedno. Čisto nič me ne moti, da mi že dve rastlinici dajeta tri poletne mesece toliko plodov, da jih razdajam naokoli. In veste, toliko jedi se da pripraviti iz njih, slanih in sladkih, da jih lahko jem čisto vsak dan in se jih ne naveličam.

Le kakšen kvadratni meter prostora potrebujemo za eno rastlino in dobro pognojena tla.

Bučke so tudi ena izmed tistih vrtnin, ki jih ni težko gojiti. Le kakšen kvadratni meter prostora potrebujemo za eno rastlino in dobro pognojena tla. Škodljivcev nimajo, bolezni pa pridejo tu in tam, vendar jim rastline večinoma kljubujejo. Če se držimo določenih pravil, da bo bučkam na našem vrtu zares prijetno, in jim kdaj pa kdaj pomagamo s krepčilnimi čaji, nam bodo vračale ljubezen z obiljem plodov.

Da bodo bolje rodile

Večkrat kdo potoži, da bučke zelo lepo cvetijo, plodov pa od nikoder. Najprej moramo vedeti, da so na rastlini moški in ženski cvetovi. Prvi nosijo prašnike, drugi pa pestič s plodnico. Obojih mora biti ravno prav. Velikokrat pa se zgodi, da je na rastlini neizmerno več moških cvetov ali pa so samo ti. Katerih bo več ali manj, določi kar vreme, nekaj vpliva na to pa imamo tudi mi.

Vpliv vremena:

  • Bučke najbolje cvetijo in nastavljajo plodove, če se dnevne temperature gibljejo od 24 do 28°C, ob oblačnem vremenu 22°C, nočne pa okoli 16°C.
  • Ob zmernih temperaturah se ženski cvetovi začnejo razvijati prej.
  • Pri večjih temperaturnih nihanjih je nastavek ženskih cvetov manjši.
  • Pri temperaturah, višjih od 38°C, cvetovi in plodovi odpadajo, ženski cvetovi se preoblikujejo v moške.
  • Visoke temperature pospešujejo razvoj moških cvetov.
  • V preveč deževnem in hladnem obdobju cvetovi in zametki plodov odpadajo.


Veliko je odvisno od tega, kako rastline negujemo:

  • Premočno gnojenje z dušikom spodbuja tvorbo moških in zavira tvorbo ženskih cvetov.
  • Pomanjkanje kalija in kalcija je prav tako razlog za slabše nastavljanje cvetov in razvoj plodov. Zato že ob sajenju dodamo nekaj lesnega pepela in kamene moke. Takoj ko rastline začnejo nastavljati cvetove, dognojujemo z gnojili za plodovke, ki vsebujejo kalij ali pa si jih pripravimo sami iz gabeza. Dognojujemo tudi s kalcijevimi listnimi gnojili.
  • Za boljši nastavek ženskih cvetov je nujno redno pobiranje mladih plodov.
  • Bolj osvetljene so rastline in grmi razprti, boljša je zasnova ženskih cvetov. Zato odstranjujemo liste, ki rastejo pregosto.
  • Odstranjevanje dela moških cvetov pospešuje nastajanje ženskih.
  • Prevelika suša je prav tako lahko vzrok za premajhen nastavek ženskih cvetov. Zato poskrbimo za organsko zastirko, ki bo tla ohranjala vlažna, in zalivamo.
  • Glavni opraševalci bučk so čebele in čmrlji. Ob prenizkih in previsokih temperaturah ali v daljšem deževnem obdobju je aktivnost čebel manjša, zato je opraševanje slabo. Če takšno obdobje traja dalj časa, si pomagamo sami – oprašujemo ročno.

!!galerija!!


PREBERITE ŠE: Najboljši trik, da bodo bučke ostale čvrste

Da ne bi zbolele

Škodljivcev nimajo, bolezni pa pridejo tu in tam, vendar jim rastline večinoma kljubujejo.

Izpostavila bi tri najpogostejše bolezni, ki napadejo bučke. To so kumarna plesen, pepelovka bučnic, in siva plesen. Tudi tukaj ima velik vpliv na razvoj bolezni vreme: vlaga, suša, temperature ... Hkrati pa razvoj bolezni pospešuje nepravilno gojenje.

Zato pazimo, da:

  • Kljub temu da so bučke velike porabnice hranil, ne pretiravamo z gnojenjem s hlevskim gnojem. Pregnojene rastline hitro rastejo, celične stene so tanke, celice polne vode in zato rastline bolj dovzetne za bolezni.
  • Kolobarimo.
  • Sadimo mešane posevke.
  • Ne sadimo pregosto.
  • Zalivamo raje zgodaj zjutraj kot zvečer.
  • Sproti odstranjujemo uvele liste in cvetove.
  • Odstranjujemo obolele dele rastlin ali cele rastline.
  • Tla pogrnemo z zastirko iz slame, sena, listja.
  • Preventivno uporabljamo pripravke iz mleka in kamilic.
  • Ob napadu škropimo s pripravki iz čebule, česna in žajblja, baldrijana, vratiča, rmana, črnega bezga, cimeta, sode bikarbone.


Pripravek iz mleka in sirotke: 3 dcl domačega, svežega, polnomastnega in nepasteriziranega mleka ali sirotke zmešamo z 7 dcl vode. Dobro premešamo. Če nimamo domačega mleka, uporabimo ekološko kupljeno, vendar naj bo nepasterizirano. Zmešamo ga z vodo v razmerju 1 : 1 in škropimo po listih.

Čaj iz žajblja: Pest žajbljevih listov prelijemo z 1 l vrele vode. Precedimo. Škropimo po napadenih rastlinah in po tleh. Čaj shranimo v temne stekleničke v temen in hladen prostor.

Kumarna plesen na bučkah

Če se držimo določenih pravil, da bo bučkam na našem vrtu zares prijetno, in jim kdaj pa kdaj pomagamo s krepčilnimi čaji, nam bodo vračale ljubezen z obiljem plodov.

Znaki bolezni: Na zgornji strani listov se najprej pojavijo okrogle svetlo zelene pege, ki se večajo in zaradi omejenosti z listnimi žilami dobivajo oglato obliko. Barva spremeni v rumeno, nato v rjavo rdečo. Pege se med seboj združujejo, tako da je kmalu prizadet ves list, ki ima zaradi listnih žil, ki pege omejujejo, videz mozaika. Na spodnji strani listov opazimo najprej vodene oglate pege, ki postopoma preidejo v umazano modro do vijoličasto sivo prevleko. Okuženi listi se hitro sušijo, lomijo in propadajo.

Pepelovka bučnic 

Pepelaste plesni so ene izmed redkih glivic, ki za svoj razvoj ne potrebujejo vlažne prevleke na rastlinah. Uspešno se bodo razvijale v vročih in suhih poletjih. V nasprotju s peronosporami se trosišča pokažejo na zgornji strani listov. Bele mokaste prevleke kmalu postanejo sive. Listi se nazadnje posušijo in odpadejo.

Ker pepelaste plesni delujejo na površini lista, jih lahko v začetni fazi odstranimo kar z nežnim curkom vode. Kasneje se glivice iz zgornje listne ploskve razrastejo tudi v notranjost lista in tkivom odvzemajo hranila. Listi počasi odmrejo. Obolele liste lahko odvržemo na kompost brez strahu, saj trosi med kompostiranjem propadejo.

Siva plesen 

Glivice okužijo bučke največkrat skozi veneče cvetove. Mladi, majhni plodovi porumenijo, na površini je vidna siva puhasta prevleka. Plod propada od vrha proti cvetnemu peclju.

-----

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Porabite bučke in star kruh v jedi, ki jo boste želeli za zajtrk, kosilo in večerjo

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE