Preden sadite ali sejete, tla dobro pripravite. Ali je to cela greda ali le delček, ni pomembno, površino obdelajte na enak način. Zastirko, ki je ostala na gredi, z grabljami odstranite. Z vilami tla dobro zrahljajte, ne lopatajte, ne obračajte zemlje, saj s tem škodite mikroorganizmom v njej. Ti poskrbijo, da so tla bogata s humusom in da so hranila v njih v takšni obliki, ki jih lahko rastline izkoristijo takoj, ko jih potrebujejo. Zato čuvajte svet v tleh, saj namesto nas poskrbi za vse! Ko so tla zrahljana, dodajte sloj komposta. Nikar ne uporabite dušikovih gnojil, hlevskega gnoja, saj bodo rastline, ki prezimijo na gredah, zaradi preveč dušika težje prenašale nizke temperature. Površino pokrijte z organsko zastirko, uporabite slamo, seno, listje, trstikovec … Sejete tako, da odstranite zastirko za toliko, da lahko oblikujete kanal za setev. Ko posejete, zastirke ne dajajte na površino, kjer ste sejali. Sadite tako, da odstranite zastirko toliko, da lahko izkopljete jamico za sadiko. Ko jo posadite, zastirko prigrnete do rastline.

PREBERITE ŠE: MOKRA ZEMLJA IN JESENSKE SETVE

Ne zamudite

Avgusta je še zadnji čas, da posadite zimski por in sladki komarček. Zimske sorte pora so bolj čokate in s srebrno modrim poprhom, dobro prenašajo mraz in lahko jih pobirate tudi izpod snega.

Sladki komarček žal ne bo preživel temperatur pod ničlo, a jesenska bera te prezrte vrtnine je nenadomestljiva. Sama ga posadim v senco kumar, saj mu močno sonce ne ustreza.

Radič in endivija

Solatnice, bogate z grenčino intibin, ki poskrbi za naše zdravje, avgusta presajamo. Če ste jih julija pozabili posejati, bo treba po sadike v vrtni center.

Sorti endivije eskariol zelena, ki oblikuje veliko skledasto rozeto s temno zelenimi listi, in pankalijerka, katere listni rob je močno nazobčan, dobro prenašata slabo jesensko vreme. Zaščiteni zdržita na prostem do pet stopinj pod ničlo. Takrat jih izpulite in povite v papir zložite v zaboje v hladni kleti.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA JERNEJE JOŠAR: BOGASTVO RADIČEV

Sorte radičev razdelimo na tiste, ki prezimijo na prostem, in tiste, ki ne.

Sorti, ki ne prezimita na prostem, sta sorti, ki oblikujeta okrogle glavice, vinsko rdeči palla rossa 3 in svetlo zelena z vijoličasto rdečimi pegami castelfranco. Pan di zuc­chero, ki naredi podolgovato štrucasto glavo iz svetlo zelenih listov, preživi zunaj do decembra. Podobna sorta »štrucarja« bianco di milano pa vso zimo ostane na prostem.

Sorte, ki jim mraz ne pride do živega, so še palla rossa 4, verona, treviški, vse z vinsko rdečimi listi, ki oblikujejo glavico, bianca invernale s svetlo zeleno okroglo glavo, ter naša avtohtona sorta solkanski, ki zelo zgodaj spomladi razvije rozetasto glavico vinsko rdeče barve, ki spominja na cvet vrtnice.

Križnice za zdravje

Azijska listna zelenjava je mešanica rastlin iz družine križnic. Okus listov, ki jih obtrgujemo, je rahlo rezek, pekoč. Sejemo lahko še ves september. Liste pobiramo vso zimo, tja do marca.

Spet čas za redkvico in špinačo

Redkvica in špinača sta vrtnini, ki odlično uspevata, dokler je dan kratek in ko so temperature zmerne, noči pa veliko hladnejše kot dnevi. Sejemo ju zgodaj spomladi. A konec avgusta so razmere skorajda enake spomladanskim, zato se le opogumite in ju posejte. Redkvico, posejano avgusta, boste pobirali oktobra, špinačo pa že septembra. Slednjo lahko posejete še septembra, čeprav bo bera v istem letu skromna. Ampak rastline bodo prezimile, vi pa boste že marca, če jih zaščitite s tunelom, morda že prej, pobirali mlade lističe.

Prve setve motovilca

Avgusta lahko že prvič posejemo motovilec. Tej setvi bodo sledile še mnoge, vse do konca septembra, v razmikih dveh tednov. Posejanega zdaj bomo uživali jeseni. Ker so avgustovske temperature še visoke, sončni žarki močni, motovilec pa je rastlina hlad­nega dne, ima marsikdo s prvo setvijo težave. Da ublažimo vročino, sejemo na gredice, ki so v delni senci, ali pod višje rastline, denimo ob visoki fižol, kumare, papriko in paradižnik. Sejemo v vrstice ali gruče. Poz­neje, ko se izpraznijo cele grede, pa lahko sejemo počez.

Zimska solata

To je tista prva spomladanska solata, ki se je tako zelo razveselimo. Da bomo uživali v težko pričakovanih zelenih listih, jo moramo posejati septembra. Zimo bo preživela na prostem v fazi rozet in spomladi (ali že ob toplejših dneh pozimi) počasi rasla naprej. Če boste nekaj posevka pokrili s tunelom, boste lahko prve glave rezali že aprila, druge pa pozneje.

Sorte delimo na mehkolistne in krhkolist­ne. Najpogostejši mehkolistni sta nansen in domača zimska rjavka, krhkolistne pa so pariška, posavka in vegorka.

Krhkolistne sejemo v začetku septembra in setve ponavljamo do začetka oktobra. Mehko­listne sledijo malo pozneje, od sredine septembra do sredine oktobra. V tem času pa lahko tudi sadimo sadike.

Rastline za zeleno gnojenje

Na vrt, kjer je zemlja slabo rodovitna, peščena ali ilovnata, ker ji primanjkuje organske mase, zasejte avgusta in septembra rastline za zeleno gnojenje. Ker zelo hitro kalijo, hitro rastejo in naredijo veliko zelene mase, tla v zelo kratkem času prekrijejo in zaščitijo pred negativnimi vremenskimi vplivi. Imajo tudi zelo močan in razvejan koreninski sistem, ki prodre v spodnje plasti tal. Korenine jih rahljajo, zračijo in izboljšujejo njihovo strukturo. Ajdo, belo gorjušico, oljno redkev, modro facelijo bo prva slana uničila. Polegle bodo na prst in jo zaščitile tudi čez zimo. Sejemo lahko tudi rastline, ki prezimijo, denimo inkarnatko, lucerno, oljno ogrščico. Prezimne rastline spomladi najprej pokosimo. Ostanke nato deloma z rahljanjem z vilami spravimo v tla. Ker je vse skupaj še vedno videti zelo grobo, na te predele ne sejemo semen, ampak sadimo le sadike.

---

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Špinača: Če imate te težave, se ji raje izognite