Slovenija po besedah Andreje Sušnik zaenkrat še nima težav pri oskrbi s pitno vodo, če bi se problem pojavil na tem segmentu, pa bi bil po njeni oceni tudi odziv verjetno bolj intenziven. Dojemanje problematike suše se sicer po njenih besedah v zadnjih letih vendarle spreminja.

Arso je kot vodilni partner sodeloval pri dveletnem projektu DriDanube, eden ključnih dosežkov projekta pa je po besedah njegove vodje razvoj t.i. sušnega uporabniškega servis, s katerim lahko v kvazi realnem času, morda z enodnevnim zamikom, spremljamo razvoj suše na območju Podonavja. Osnova tega pregledovalnika so satelitski podatki in različni indikatorji, ki kažejo razvoj suše na vegetaciji, je pojasnila.

Na sušo se sicer po besedah Sušnikove v tem trenutku pri nas odziva le kmetijstvo. "Radi bi spremenili paradigmo upravljanja z vodnimi viri v času pomanjkanja padavin. Večinoma je vsaj v slovenskem prostoru velika pozornost v zakonodaji namenjena blaženju problema, ko je suša že na terenu, denimo povračilu škod po suši" je še dodala. S projektom pa bi radi partnerji protokol upravljanja zastavili v smeri, da se probleme začne reševati na začetku, ko so še majhni.

"S tem orodjem, ki smo ga razvili v povezavi z nekimi dobrimi priporočili različnih sektorjev, od kmetijskih svetovalnih služb, upravljavcev vode, turizma do splošne javnosti, lahko naredimo veliko na preventivi, da ne dosežemo stanja, ko je vsako ukrepanje brez vira vode zelo težavno," je še izpostavila.

Po besedah Sušnikove je to tudi projekt, ki kaže, da lahko institucije, tudi če so včasih na različnih bregovih, stopijo skupaj in začnejo proaktivno upravljati s težavami, ki jih v Sloveniji ne manjka.

Da je projekt dosegel izjemno dobre rezultate, je prepričana tudi v. d. direktorice Arsa Liljana Kozlovič. Kot je dejala ob predstavitvi rezultatov, se suša dotakne vsakega izmed nas, zato je upravljanje z njo izjemnega pomena.

Pri projektu je sicer sodelovalo 15 partnerjev iz 10 držav ter več kot 140 nacionalnih in mednarodnih organizacij. Poleg Slovenije so pri projektu sodelovale Češka, Slovaška, Romunija, Madžarska, Avstrija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna Gora in Srbija.