Popenjavke

Različne sorte popenjavk zrastejo v višino od dva do štiri metre, imajo čvrsta, toga stebla, podobno kot rožni grmi. V naravi si takšne vrtnice pomagajo ob vejah drevja navzgor z nazaj zasukanimi bodicami, s katerimi se stebla zapnejo ob podlago, medtem ko jim moramo na vrtu urediti oporo, bodisi rožne loke, letvene križe ob fasadi ali pergolo, ob katero jih privezujemo. Pri njih sta vezanje in rez zelo pomembna. Izrezujemo predvsem stare veje, najbolje vse starejše od dveh let, nadomestimo pa jih z mladimi rozgami, dolgimi, na začetku nerazvejanimi poganjki, ki zrastejo z dna rastline. Medtem ko enoletnih rozg ne režemo, eno- in dvoletne veje obrezujemo tako, da jim po vsej dolžini stranske poganjke prikrajšamo na sedem do deset centimetrov.

Popenjavke se lahko po obliki in velikosti cvetov zelo razlikujejo. Cvetijo enkrat ali večkrat v sezoni. Pri nekaterih so cvetovi posamični kot pri hibridnih čajevkah, pri mnogih pa se cvetovi odpirajo v bujnih šopkih. 

Ena najslavnejših popenjavk je nežno rožnata sorta 'New Dawn', med neštetimi predstavnicami pa omenimo še starinsko temnovijolično dišečo sorto s polnjenimi cvetovi 'Rose de Resht', odporno rdečo 'Amadeus', ki lahko nadomesti nekoliko manj odporno, v slovenskih vrtovih nekdaj zelo priljubljeno popenjavko 'Sympathie', rumenocvetno ‘Golden Gate’ ali pa stasito burtbonko 'Zéphirine Drouhin’, pri kateri so mladi poganjki z listi vred rdeči, pozneje pa pozelenijo. ‘Zéphirine Drouhin’ ima velike temno rožnate cvetove, ki zelo lepo dišijo, je brez trnov, v višino zraste od tri pet metrov in je v našem podnebju odporna na mraz.

!!galerija!!

Plezalke ali ramblerji

Plezalke ali ramblerji v odraslosti zasedejo veliko več prostora kot popenjavke, saj zrastejo tudi več kot 10 m visoko. Večina ramblerjev cveti enkrat v letu, kake tri tedne. Imajo upogljiva stebla z velikimi skupinami manjših cvetov, zelo bujno rastejo in se z bujnimi trnatimi rozgami oprijemajo drevesnih vej ali kakšne konstrukcije. Ker so tako raščavi, lahko z njimi »v vrtnico oblečemo« hišo, veliko pergolo ali staro drevo, pravzaprav moramo imeti zanje pravo »posest«. 

Med starimi ramblerji omenimo 'Paul's Himalayans Musk' in Roso multifloro, mnogocvetni šipek z Daljnega vzhoda, oba belorožnata. V to skupino sodijo tudi banksije (Rosa banksia),  breztrnate rože s slapovi rumenih, belih ali rožnatih cvetov, ki pa so primerne le za primorsko podnebje. Znane plezalke so tudi 'Dorothy Perkins', stara sorta s temnimi rožnatimi cvetovi, 'American Pillar' z rožnatimi cvetovi, dehteča ‘Frances E Lester’ s cvetovi kremne barve in rožnat ali beli rambler 'Kew'.

Ramblerji ne potrebujejo veliko vzdrževanja. Izrezujemo le zelo star, odmrl in obolel les. Veje takrat odrežemo do osnove, da naredimo prostor za mlade poganjke. Če se nam prekomerno razrastejo, lahko konec poletja veje zelo prikrajšamo, vendar moramo vedeti, da nam bo v naslednjem letu vrtnica odgovorila z zelo bujno rastjo.