Kdaj ni prezgodaj za sezonske cvetice      

Ali lahko že zdaj sadimo balkonske rastline?      

Maja iz Gorice       

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Rastline, ki jih najpogosteje sadimo v balkonska korita, izvirajo iz toplejših delov sveta in potrebujejo bolj ustaljene temperature ponoči in podnevi. Večina se jih dobro obnese pri temperaturah že nad 10 stopinj, bolj občutljive, kot so mleček, sladki krompir, bazilika, pa naj raje počakajo na ustaljene temperature nad 15 stopinjami. Rastline vedno izbiramo tudi glede na lego, velikost posode in čas, ki ga bomo namenili oskrbi. Posoda naj ima odprtine za odvečno vodo, sadimo pa v kakovosten rahel substrat, ki dobro zadržuje vodo, sestavljen iz mešanice šot, komposta in gnojil.       

Drobnocvetne lepotice      

Kakšni so letošnji trendi za kombinacije balkonskih rastlin?      

Tanja iz Litije       

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Letošnji trendi nas usmerjajo v sajenje drobnocvetnih cvetlic v rožnati in modri kombinaciji z belo in sivozeleno, ki delujejo rahlo retro. V teh kombinacijah se odlično znajdejo drobni nageljčki, dišeče pelargonije in diascije, gavre, brahikome, raznovrstne salvije, timijan, afriški smilj in dihondre. Čar drobnih cvetlic v kombinaciji z vzpen­javimi in povešavimi rastlinami je ravno v tem, da si tudi na mini balkonu lahko ustvarimo urbano džunglo. Posajene v pletene košare bodo drobne cvetlice pokazale svoj največji čar.       

Že z eno samo pravilno izbrano obešanko zasenčimo in delno zavarujemo bivalni kotiček na balkonu. V ta namen so uporabni lofus, dipladenija, milijonski zvonček, pijav­čnica, glehoma in viseča fuksija. Fuksije so lepe tudi kot samostojne rastline v velikih posodah za pregrado na polsenčnem mestu, za močno sonce pa so primernejše pokončne pelargonije in patagonska verbena. Prostor ob vznožju teh rastlin naj zapolnijo nizke verbene, homulice, mleček in bidens.       

Če so nam všeč bujno cvetoče rastline, bo v zasaditvi skoraj nujna sadika surfinije ali petunije z barvno prelivajočimi se cvetovi. Bogastvo cvetov v živahnih toplih barvah nam pričarajo tudi viseče begonije in pelargonije Calliope. Če k njim posadimo temnolistni sladki krompir, deteljice ali okrasne koprive, bo zasaditev čarobno bogata. Ne spreglejmo pa, da bujnejše rastline potrebujejo več prostora za rast in tudi več hrane in vode.       

Zadnja leta si pot v balkonske zasaditve utirajo pisanolistne rastline, ki jih poznamo kot sobne lončnice. Kordilino, čudežnico in tradeskancijo lahko na balkonu postavimo na sončno lego, hipoest, kaladij in streptokarp pa naj raje rastejo na svetlem, a v senci drugih rastlin. Papirjevec je med novimi idejami za kombinacije, a ga zaradi velike potrebe po vodi lahko kombiniramo le z redkimi podobno zahtevnimi rastlinami.       

Za balkone in terase so primerne tudi jagode kot obešanke ali v koritih; rastejo naj v družbi timijana, drobnjaka ali česna. Hit je tudi viseči paradižnik, posebno sorta 'Tomberry' s plodovi velikosti navadne grozdne jagode.       

Propadanje aloe      

Pred letom in pol sem v dar dobil lonček z aloe vero. Vzgojena je bila v domači oskrbi in je bila zelo vitalna. Doma jo imam v stanovanju, na svetlem, delno osončenem mestu ob oknu. Po njenem videzu sklepam, da ji nekaj ne ustreza, začela je bledeti, počasi raste, nekaj listov je porumenelih in se sušijo. Kako naj ji pomagam?      

Ivan iz Mengša       

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Aloe vera je načeloma zelo preprosta rastlina za vzgojo. V toplem delu leta jo imamo lahko kar zunaj, na polsenčni legi, najbolje pod drevesom. Ko jo prestavimo v stanovanje, naj bo na svetlem mestu, a brez neposrednega sonca. Bledica je lahko posledica pomanjkanja hranil, kar vodi v sušenje, propadanje tkiva ali nekrozo. Ker je postavljena ob okno, je tam zelo vroče, ker steklo deluje kot leča in na rastlini nastanejo ožigi. Prav tako ji ne prija suh zrak, ki ga imamo pozimi v stanovanju. Najbolje je rastlino presaditi v novo zemljo. Na dnu lonca naredimo drenažo iz glinoporja, drobnega kamenja ali razbite keramike. Nato sledi plast agrokoprene in šele nato zemlja. Uporabimo dobro odcedno zemljo za sobne rastline. K okrevanju ji bomo pomagali s hranili, zato jo tedensko dognojujemo z blago raztopino tekočega gnojila za zelene rastline. Najbolje bo, če to gnojilo vsebuje biostimulante, kot so morske alge. Te delujejo tako, da spodbudijo imunski sistem rastline, kar pomeni manjši šok ob presajanju.       

Črne lise na lubju jablane      

Med jablanami, ki jih imam posajene na vrtu, sem pri carjeviču opazila na lubju črne lise (prilagam fotografijo). Takšna poškodba se pojavlja le pri tej jablani. Ali gre morda za črnega raka?      

Janja       

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Zelo verjetno gre za jablanovega raka, ki ga prepoznamo po nenavadnih odebelitvah na vejah in deblu. Nekatere sorte jablan so za to bolezen bolj občutljive. Rane na lubju so lahko odprte ali zaprte. Na mladih poganjkih opazimo, da se del lubja vdre. Nekatere rastline, ki so bolj odporne, naredijo okoli rane kalus ali krasto, zato na deblu opazimo zadebelitve. Kadar se rana ne zapre uspešno, opazimo na njej trosišča. Bolezen se najpogosteje pojavi na hladnih in vlažnih tleh. Bistveno je, da v sadovnjaku ne pretiravamo z dušikovimi gnojili, saj so hitro rastoča drevesa za bolezni bolj občutljiva. Za gnojenje zato uporabimo organska gnojila v obliki peletov, iz katerih se hranila sproščajo počasi v odvisnosti od temperature in potreb rastline. Režemo le v suhem vremenu in rane premažemo s cepilno smolo. Pomembno pa je tudi redno jesensko in zgodnjespomladansko škropljenje z bakrovimi pripravki.       

Oskrba kakija      

Pred osmimi leti sem posadil kaki sorte vanilija in bi rad nekaj napotkov o vzgoji in obrezovanju te sadne vrste. Rad bi tudi nasvet, s kakšnim gnojilom naj drevo dognojujem in ali ga je v sušnih letih treba zalivati.      

Stane iz Trbovelj       

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Kaki sorte vanilija je bolj občutljiv za celinsko podnebje kot pa sorta tipo. Sadimo ga le na zelo tople in zavetne lege. Rodne brste tvori na koncu enoletnih poganjkov, ki izraščajo iz dvoletnega lesa. Režemo ga spomladi, ko mine nevarnost mraza. Pri rezi je bistveno, da odpiramo in osvetljujemo krošnjo z odvajanjem na navzven rastoče veje. Les, ki je poškodovan ali izrojen, izrezujemo in prikrajšamo vrh. Če opazimo, da je poleti drevo zelo bujno, izrezujemo pokončne poganjke ali bohotivke. Kaki jeseni ali spomladi dognojimo s kakovostim organskim gnojilom v obliki peletov, ki ga posujemo po obodu krošnje in rahlo zagrnemo z zemljo. Kadar je poleti suša, je drevo treba zalivati, ker drugače odvrže plodove.       

Zatiranje bramorja      

Zanima me, ali je mogoče bramorja odpraviti z njive z uporabo apna. Prosim, če kaj več napišete o tem, kako se ga da pregnati.      

Mladen       

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Bramorja z apnom ne boste odgnali. Najbolj učinkovito je, če jeseni na vrtu izkopljete večjo jamo in jo napolnite s svežim hlevskim gojem. Jamo označite, da jo boste spomladi našli. Ko bo nastopil mraz, se bodo bramorji zbirali v tej jami, saj jim bo tu toplo. Spomladi jamo z gnojem izpraznite in vsebino uničite.       

Pošljite nam vprašanje
Vprašanja sprejemamo po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si in po klasični pošti na naslov Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, obakrat s pripisom Vrtna svetovalnica.