Čebulice lilij so naprodaj tako jeseni kot spomladi, v obeh letnih časih jih na vrt ali v posode, če jih bomo gojili v njih, posadimo čimprej po nakupu. Medtem ko je pri dalijah, kanah in drugih toploljubnih cveticah v navadi, da jih za zgodnejše cvetenje nakalimo in v notranjih prostorih posadimo v lončke, po ledenih možeh pa jih presadimo na vrt, sadimo lilije direktno na gredice in čebulic jeseni tudi ne izkopavamo, saj večinoma prezimijo. 

PREBERITE ŠE: TRDOŽIVA INKOVSKA LILIJA

To seveda velja le za prave lilije, tiste, ki imajo v botaničnem imenu besedo Lilium, ne pa denimo afriške lilije (Agapanthus) ali čopaste lilije (Eucomis). Prve so izrazito toploljubne, zato jih na vrtovih videvamo le v obmorskih krajih, medtem ko so čopaste lilije delno prezimne. Velja pa upoštevati nasvet vrtnarjev, ki na vrtu »gostijo« voluharja, da čebulice lilij jeseni izkopljemo in jih do pomladi shranimo na suhem, saj gredo temu glodavcu zelo v slast.

Glavne skupine lilij

Azijske lilije: Cvetovi so na steblu obrnjeni navzgor in navzven, lahko so visoke od 30 do 150 cm, cvetijo pozno spomladi, ne dišijo močno.
Orientalske lilije: Cvetovi so veliki in močno dišijo; visoke so od 90 do 180 cm.
Trobentaste lilije: So med najvišjimi lilijami, nekatere vrste presežejo dva metra, lijakasto-trobentasti cvetovi se odpirajo »vodoravno« in močno dišijo.
Turške lilije: Gre za botanične vrste ali križance iz botaničnih, pretežno turških lilij. So nižje, (do 80 cm), cvetni listi so privihani nazaj, tako da cvetovi spominjajo na turban.

Sajenje lilij

Kot velja skoraj za vse čebulnice, posadimo čebulice lilij spomladi za dve višini, jeseni za tri višine čebulice globoko. Pri luskastih čebulicah pazimo, da je nezraščeni del lusk obrnjen navzgor. Prvo leto so lilije nekoliko nižje od navedbe v opisu sorte. Pri izbiri moramo biti pozorni na podatek o višini, saj nekatere vrste in sorte zrastejo do višine dveh metrov, spet druge le dobrih trideset centimetrov. Visoke nujno potrebujejo oporo.

PREBERITE ŠE: KATERA CVETLICA NAJLEPŠE DIŠI?

Lilije najbolje uspevajo na soncu, skupina turških lilij tudi v senci. Njihova glavna zahteva so dobro odcedna tla; v tleh, kjer zastaja voda, lahko namreč propadejo. Potrebujejo zelo humozno prst, ustreza jim domač kompost, pomešan z uležanim hlevskim gnojem. Če tega nimamo, si priskrbimo sestavljena mineralna gnojila (takšna, v katerih ne prevladuje dušik) ali kupljen kompost.

Težave

Sicer pa so lilije na vrtu v veselje polžem in hroščku lilijevki (ne pozabimo tudi na voluharja), občutljive pa so tudi za nekatere glivične bolezni.

Lilije iz slovenske narave

V Sloveniji rastejo  kranjska lilija ali zlato jabolko (Lilium carniolicum Bernh.), turška lilija ali zlati klobuk (L. martagon L.) in dve podvrsti brstične lilije (L. bulbiferum L.).