Vrt leži ob sodobni hiši, ki jo zaznamuje brezčasno oblikovana arhitektura, njeni avtorji pa so AKSL Arhitekti. Vrt, ki v celoti meri 550 kvadratnih metrov, po besedah krajinskega arhitekta Mitje Škrjanca sestavljajo trije glavni deli: predvrt z dvoriščem, vzhodni del, kjer je terasa s senčnico in let­no kuhinjo, tretji del pa je osrednji bivalni vrt z zelenjavnim vrtom in odprto travno ploskvijo kot nadaljevanjem lesene terase. Po sogovornikovih besedah gre za preplet kakovostne arhitekture z zelo omejenim in opredeljenim prostorom.

»Preplet krajinske arhitekture z arhitekturo lahko zaznamo že na detajlih na fasadi, pri prehajanju iz notranjosti v zunanjost, celo detajli v interierju odmevajo na vrtu in obratno. Izhodišč pri celostnem oblikovanju, funkcionalni umestitvi programa in umeščanju vrtnih prvin je veliko. Od lokacijskih dejavnikov, zahtevnosti terena, osončenosti, arhitekturne zasnove, želja lastnikov do mikroklimatskih razmer, prostorskih in upravnih omejitev. Včasih se izključujejo, spet drugič podpirajo med seboj, naloga krajinskega arhitekta je, da na svojem rešetu strokovnosti, etike in izkušenj preseje vse našteto v prostor ter ustvari s prostorom skladno, trajnostno in dolgoročno brezčasno rešitev,« pojasnjuje Škrjanec zasnovo vrta. Dodaja, da so zasebni vrtovi v mestu neločljiv del njegovega zelenega sistema ter izjemnega pomena za zdravo življenje njegovih prebivalcev in da prav zdaj lahko občutimo, kako hitro se lahko zgodi, da naše vsakodnevno življenje poteka samo doma in zelo bližnji okolici. »To je tudi v ospredju letošnjega meseca krajinske arhitekture, ki ga aprila zaznamujemo krajinski arhitekti. Letošnje geslo Krajine sprememb poudarja nujnost ohranjanja odprtih zelenih površin znotraj mestnega tkiva in širšega prostora,« poudarja sogovornik.

Glavni poudarki vrta

Lastniki urbanega vrta so si po besedah krajinskega arhitekta želeli osrednjo odprto sončno zelenico za igro, dovolj velik zelen­javni vrt, prostor za sadno drevje in jagodičevje, teraso z letno kuhinjo, pa tudi kotičke za spontano ustvarjalno igro otrok med metulji, žuželkami in cvetočimi trajnicami. Z načrtom ureditve vrta pa so poskrbeli tudi za naravno senčenje balkonov in lože v nadstropjih. Večina želja je bila uresničena.

»Moč dobrega prostora, tudi manjših urbanih vrtov, je v ustvarjanju praznine, odprte tratne ploskve, ki v prostor vnaša svetlobo in poskrbi, da tudi še tako omejen, zaprt prostor diha. Tu je bila zasnovana kot osrednja geometrijsko zmaknjena ploskev v obliki elipse, ki jo grafično in funkcionalno opredmeti obodna vrtna pot iz kock kostanjevega lesa. Detajl urbanega tlaka z granitnimi kockami je predrugačen v izboru gradiva in se hkrati naveže na leseno arhitekturo in njene detajle. Ves vrtni program se potem navezuje na to pot in medprostor, ki ostane do ograje vrta,« pojasnjuje Škrjanec glavne poudarke vrta.

Ta je po njegovih besedah divji v svoji podobi, a zelo dorečen v svoji notranji strukturi. Zato je obvladljiv in hkrati zelo privlačen v vseh letnih časih. Za zasaditev so uporabili grmovnice in drevesa z užitnimi plodovi. »Ob leseni ograji se pnejo maline, na pergolo se vzpenja kivi, na robovih so grede z jagodami, med njimi tudi dišečimi gozdnimi, na trati sta jablana in češnja, spomladi zadiši lipa. Dinamiko ustvarjajo skrbno izbrane trpežne cvetoče trajnice in okrasne trave,« še dodaja sogovornik.

!!galerija!!

Preplet vrta z arhitekturo hiše

Hiša in vrt sta tesno povezana, saj se izbor uporabljenih materialov krajinske arhitekture prepleta z detajli arhitekture hiše. Ta je imela že v izhodišču predvideno zasnovo mrežnih vertikalnih lesenih fasadnih elementov, ki naj bi jih delno prekrivale rastline. Kakor pravi krajinski arhitekt, je želel na vseh štirih fasadah, torej na vseh straneh neba, uporabiti enako rastlino, da bi dosegli enotno podobo in celovit videz. »Želel sem tudi drobno listno strukturo, da bi kot prefinjena čipka ovila strogo geometrijo. Tako sem izbral nezahtevno in hitro rastočo popenjavko akebijo z drobnimi dišečimi belimi cvetovi. Navdušen sem tudi nad tem, kako se skrbno izbrane bele zavese lepo pogovarjajo z zeleno čipko na fasadi,« pravi Škrjanec.

Bivalne terase so tlakovane z lesom, osred­nja pot skozi vrt je iz kostanjevih kock. Iz lesa so tudi dvignjene grede v zelenjavnem vrtu, senčnica in ograja. Stopalne plošče in tlaki v predvrtu so iz štokanega in krtačenega teraca, iz enakega materiala so tudi unikatno zasnovano vrtno korito, klop in letna kuhinja. Za oblogo stene letne kuhinje so uporabili keramične ploščice, ki so ostale v interierju. Detajl zaslona s fasade je uporabljen kot zaslon, ki zakriva pogled k sosedom na vrt in je hkrati konstrukcija za kivi. Uporabili so tudi savski prod v navezavi z betonom in lesne sekance za zastirko v zelenjavnem vrtu.

Zelenjavni vrt

Pomemben del vrta ob hiši je zelenjavni vrt, ki skupaj s pohodnimi površinami meri približno 40 kvadratnih metrov, a to ni vse, saj so nekatere uporabne rastline posajene tudi na drugih zelenih površinah. »Večina zelenjave, dišavnic in zelišč zraste v dvignjenih gredah, ki imajo urejeno namakanje z deževnico. V nekaj nižjih dvignjenih gredah na robovih so svoje mesto našle tudi jagode. Med gredami je dovolj prostora za dostop in vzdrževanje. Ker pa je lahko zelenjavni vrt v zimskih mesecih manj privlačen, zelenjavni vrt proti hiši preide v bogato zasajen del s trajnicami in okrasnimi travami. Tako lahko lastniki iz hiše in z lesene bivalne terase večino leta občudujejo dinamiko in spreminjanje mešane grede, zelenjavni vrt pa je nekoliko skrit v ozadju,« pojasnjuje krajinski arhitekt.

Mlada družina si vso zelenjavo pridela sama: od začimb, paradižnika, paprike, čebule, pora do solate, korenja, cvetače, ohrovta za zimo in rabarbare za pito. »Pravijo, da je v sezoni obisk ljubljanske tržnice samo še družabno obredno opravilo, brez nakupovanja.«

Vzdrževanja vrta

Vsakodnevni natrpan urnik marsikomu pušča malo časa za vrtnarjenje. Zato se vprašamo, koliko vzdrževanja potrebuje takšen urbani vrt. »Vsak uporabnik dojema stopnjo vzdrževanja drugače. Dobro je, da je vrt zasnovan tako, da je vzdrževanje obvladljivo in je za vsako površino jasno dorečeno. Če kdo želi vrt brez vzdrževanja, naj vrtove raje samo gleda na fotografijah udobno v svojem stanovanju,« odgovarja Škrjanec. Za obsedeno lepo trato, pravi, potrebujemo največ časa. Pravilno zasnovane zasaditve trajnic in grmovnic zahtevajo nekaj nege spomladi in jeseni. Zelenjavni vrt po njegovih besedah potrebuje nadzor in dobro načrtovanje sajenja, pobiranje pridelka ter pripravo za naslednjo sezono. Pri vrtovih z bolj divjo podobo zasaditve pa se, kakor še dodaja, lahko zgodi, da morebitnega plevela niti ne opazimo.

V teh dneh pomladi se vrtovi in zelenje na njih prebujajo in cvetijo, a vsak letni čas prinese drugačne barve, drugačno intenziteto in toploto svetlobe. »Pri izboru trdnih materialov, tlakov, prvin ureditve in vegetacije je zame izredno pomembna tekstura, podoba, ne samo barva. Vrt v nekaterih delih leta diši, v drugem delu je eksplozija zelenih odtenkov, spet drugič govori jezik barvnih harmonij. Najpomembnejše pa je, da v svoji brezčasni lepoti vse leto spodbuja skladno in uravnoteženo življenje zunaj. In vabi k prehajanju iz objema hiše v obilje vrta,« poudarja krajinski arhitekt.