Vrtovi so julij zaradi pogostih padavin dočakali brez znamenj hude suše. Vendar prihajajo tedni, ko se bomo intenzivneje ukvarjali z oskrbo z vodo. Še je čas, da si omislimo preproste, a učinkovite načine prestrezanja deževnice, četudi nimamo zalogovnika zanjo, in da z zastiranjem zmanjšamo potrebe po zalivanju gredic.

Zelenjavni vrt

Zastirka iz organskega materiala zelo zmanjša izhlapevanje iz tal, poleg tega pet centimetrov debela zaščita na tleh ohrani zemljo rahlo in je nekakšna tamponska cona pri zalivanju, saj prepreči, da bi kapljice s tal škropile po nadzemnem delu rastlin. In kaj to pomeni v količini vode? V vročih julijskih dneh s temperaturami nad 30 ˚C iz kvadratnega metra travnate površine skoraj povsod po Sloveniji izhlapi od 5 do 6 litrov vode na dan, pri vrtninah, ki rastejo na gredicah brez zastirke, pa je ta količina še od 10 do 20 odstotkov večja. To pomeni, da je tolikšno izgubo treba nadomestiti z zalivanjem. Vsaj pol manj vode moramo torej znositi na gredice z zastirko. Tudi pri zelo visokih temperaturah lahko zalivamo v nekajdnevnih presledkih, vrtnine, razen pravkar posejanih ali vzklilih, pa bodo brez škode preživele tudi našo krajšo dopustniško odsotnost.

Druga pomembna stvar pri temperaturah zraka nad 30˚C je, da takrat setve zelo slabo uspejo, saj večina semena ne mara pregrete zemlje. Nič čudnega ne bo, če rastline ne bodo vzklile. S setvijo torej raje počakajmo, da bodo temperature zmernejše. Tudi sicer moramo pri poletnih setvah vedno poskrbeti za senčenje. Setev bo uspešnejša, če bomo sejali v senci višjih rastočih vrtnin, ker kaleče rastline potrebujejo tudi stalno vlago, pa jih je priporočljivo prekriti z vrtno kopreno.

Od julijskih setev sta najbolj v ospredju setev endivije  in jesenskih, pa tudi že prezimnih sort radiča, ki jima ustreza čas, ko se dan začne krajšati. Če pozneje endivije ne preredčimo pravočasno ali če je posevek izpostavljen velikim in hitrim temperaturnim spremembam, rastline predčasno pobegnejo v cvet. Za sajenje endivije in radiča s sadikami imamo mesec dni več časa kot za setev.

Ta mesec lahko še vedno sejemo korenje, vendar izberemo zgodnejše sorte, ki dozorijo v treh mesecih in pol (podatke o času do pobiranja ali zrelosti poiščemo na semenski vrečici). Za korenček je denimo značilno, da neha rasti, ko se temperature dvignejo nad 30 ˚C (podobno se »ščitijo« tudi druge vrtnine).

Julija še sadimo najbolj zgodnje sorte rdečega zelja, kitajski kapus, pa tudi kolerabico. Sadimo tudi brokoli, ki ga bomo pobirali septembra in oktobra. Če se odločimo za sajenje sadik, terminu setve prištejemo dober mesec dni. Še lahko sejemo tudi nizke sorte fižola, s sadikami iz domače vzgoje pa nadomestimo kumare in bučke, ki jih je napadla plesen.

Je pa začetek julija skrajni čas, da poberemo česen, na kar večina vrtičkarjev pozablja.

Sadovnjak

Obiranju marelic, malin, ameriških borovnic, breskev in prvih jabolk se pridružujejo tudi zelena dela v domačem sadnem vrtu. Tako pravimo izrezovanju odvečnih, poškodovanih ali bolnih poganjkov. Medtem ko je poletna rez pri sadnih drevesih priporočljiva, da bi bila krošnja zračnejša in bolj osončena, ni pa nujna, je izrezovanje malinovih rozg v času, ko odrodijo, včasih pa tudi, ko maline šele dozorevajo, obvezna, če želimo nasad obvarovati pred boleznijo malinovo sušico. Je zelo pogosta in se hitro širi, zaradi nje lahko nasad propade. Takoj moramo do tal izrezati vse rozge, ki se nenadoma začno sušiti in pri katerih se na steblu pojavijo rjavovijolične lise, in jih odnesti iz vrta ali jih zažgati. Bolezen pogosto uniči poganjke, tik preden rodijo.

Pri robidah, ki zelo bujno rastejo, vse do zorenja konec poletja krajšamo rodne rozge, da se rastline ne izčrpajo preveč.

Pri večini sadnih dreves pa s poletno oz. zeleno rezjo odstranjujemo odvečne, predvsem navpično rastoče poganjke. Režemo v obdobju daljšega suhega vremena, ko se rane hitreje celijo in je možnost prenašanja okužb manjša. Z zeleno rezjo lahko odstranimo največ četrtino volumna krošnje, za zmernost je dobro delo razdeliti v več etap.

Poleti je dobrodošlo plitvo okopavanje pod krošnjo dreves, s katerim uničujemo plevel, če pri mladem drevesu še vzgajamo obliko, pa tudi upogibanje poganjkov in privezovanje vrhov k opori. Od srede julija sadnih dreves ne gnojimo več z dušikom.

Okrasni vrt

V visokem poletju, ko je trata izpostavljena vročini in suši, kosimo više, na 6 cm, saj bi prenizko pokošena trava na soncu po­rjavela, in trato redno zalivamo. Poleti zmanjšamo ali celo opustimo gnojenje ter tako travi omogočimo, da v vročini počiva. Priporočljivo je kositi zvečer in potem trato zaliti. Poleg poznih večernih ur je primerno tudi zalivanje zgodaj zjutraj, izogibamo pa se zalivanju ponoči, ko se vlaga dlje časa zadrži na listih, kar slabo vpliva na zdravje trave. Prav tako ne smemo zalivati v opoldanskih urah, ker lahko pride do ožigov. Strokovnjaki priporočajo, da poleti trato zalivamo dvakrat tedensko, zelo temeljito, kar pomeni z najmanj osmimi, v hudi suši tudi dvanajstimi litri vode na kvadratni meter površine. 

Če imamo živo mejo, jo poleti režemo v oblačnem vremenu, da preprečimo ožige listov.  Njihova spodnja plast namreč ni vajena močne svetlobe in potrebuje zdaj, ko je zgornja zaščita odstranjena, nekaj časa za privajanje.

Večino cvetočih rastlin čez poletje zaščitimo pred izčrpavanjem: tako pri enoletnicah, trajnicah, vrtnicah kot grmovnicah odstranjujemo odcvetele dele, odcvetele trajnice, kakršne so kadulje, mačja meta, krvomočnice, plahtice itd. pa prikrajšujemo, s čimer spodbudimo obraščanje in ponovno cvetenje ter dosežemo bolj urejen videz zasaditve.

Ko bradate perunike odcveto, je čas za njihovo delitev in presajanje, že zdaj pa lahko režemo enoletne poganjke vrtnic za potaknjence.