Čeprav do začetka januarja v prežnem delu Slovenije še nismo doživeli zaresne zime z izredno nizkimi temperaturami in je za to še veliko časa, nekateri že pogledujejo proti pomladanski vrtni sezoni. Z večino načrtov in priprav se resda ne mudi, vseeno pa je januarja čas za nekatera opravila: denimo za rezanje cepičev sadnega drevja, s katerimi bomo cepili v času pomladnega brstenja, za rezanje in sajenje potaknjencev okrasnih grmovnic in za setev najzgodnejši sadik vrtnin v zavarovanem prostoru. Sicer pa moramo najprej preveriti in dopolniti zaščito drevja, grmovnic in mladih sadik pred zimskimi temperaturami, obilico snega in divjadjo. Potem pride čas, da si zapišemo izkušnje iz pretekle sezone, si zabeležimo seznam želja in sprememb na vrtu in se opremimo z novim znanjem in informacijami.

Okrasni vrt

Kot pogosto v tem času začenjamo v notranjih prostorih. Sobne rastline bodo hvaležne, če jim bomo posvetili dodatno pozornost: odmaknimo jih od grelnih teles, jih po potrebi postavimo bliže oknu ter s pršenjem, vlažilniki ali postavljanjem loncev v podstavke z mokrim peskom zvišajmo zračno vlažnost v njihovi okolici. Poskrbimo za redno zalivanje, tiste vrste, ki prehajajao v mirovanje, pa umaknimo v manj ogrevan prostor. Počitek z zelo zmanjšanim zalivanjem bo tako prijal sobnim rastlinam, kot so božični kaktus, božična zvezda, amarilis in hiacinte, potem ko odcvetijo. Če smo jih med cvetenjem imeli v ogrevanih bivalnih prostorih, jih na hladnejše prostore navajamo postopoma.

Če smo za novoletno drevesce v bivalnem prostoru uporabili rastlino v loncu, ki sicer prezimuje na prostem ali v neogrevanem zavarovanem prostoru, jo po praznikih čimprej prestavimo v hlad, a tudi pri tem upoštevamo postopnost.

Omenimo tudi nevarnost zimske suše: zaradi obilnih padavin rastlin, ki rastejo na prostem, zdaj suša ne ogroža, lahko pa trpijo pomanjkanje vode  tiste, ki so v okrasnih koritih in posodah pod nadstreški. Zalivamo, ko ne zmrzuje, najraje takrat, ko so napovedane višje temperature. V času pomanjkanja vode pomaga tem rastlinam tudi zastirka iz organskega materiala.

Od srede januarja do srede februarja lahko režemo enoletne poganjke za potaknjence olesenelih okrasnih rastlin, npr. metuljnika, nepravega jasmina, medvejke. Potaknemo jih takoj, ko zemlja odmrzne, ali pa to naredimo v loncih v zaščitenem prostoru, kjer pa ne sme biti pretoplo.

Ob obilnem sneženju moramo skrb posvetiti tudi vrtni trati. Sneg je po eni strani blagodejen, ker dolgoročno zagotovi dovolj vlage v tleh in ščiti pred zelo nizkimi temperaturami, a če debela odeja leži na trati zelo dolgo, lahko povzroči snežno plesen, ki prizadene travne korenine. Zato je pomembno, da zasnežene trate ne teptamo, po njej ne hodimo in nanjo ne odmetavamo skidanega in spluženega snega. Če je snega veliko, skidamo potke in hodimo le po njih.

Težek sneg odmetavamo tudi z živih mej in otresamo s krošenj dreves, posebno z zimzelenih listavcev.

Sadovnjak

Podobno ravnamo tudi v sadnem vrtu, kjer ob napovedih močnega sneženja podpremo najbolj izpostavljene veje sadnega drevja in grmov jagodičja, po sneženju ali že med njim pa z najbolj obteženih previdno stresemo sneg. Če tega še nismo storili, pred mrazom zaščitimo mlade sadike sadnih vrst. Pomembno je, da je zaščita vedno zračna, iz naravnih materialov, kot so smrečje, slama, koruznica, več plasti vrtne koprene ali filca iz naravnih vlaken (volna, kokosova vlakna). Pred divjadjo zavarujemo sadike z dovolj oddaljeno mrežo.

Od srede januarja si pripravljamo cepiče sadnega drevja za spomladansko cepljenje. Do srede februarja jih režemo s čistimi sadjarskimi škarjami, potem pa jih shranimo v vlažnem in hladnem prostoru, vlažni mivki ali zavite v časopisni papir v plastični vrečki v hladilniku, da se ne izsušijo. Režemo zdrave enoletne poganjke debeline svinčnika z osvetljenega dela krošnje. Cepili jih bomo šele spomladi v času brstenja rastlin, najprej koščičarje (breskve, marelice in češnje), zato lahko tudi cepiče zanje narežemo prej kot za jablane in hruške.

Če smo imeli v prejšnjem letu težave s škodljivci in boleznimi, si naredimo škropilni koledar s podatki o času  škropljenja določenih sadnih vrst in pripravkih. Za pomoč lahko vprašamo strokovnjake v kmetijskih lekarnah.

Zelenjavni vrt

Čas, ko zelenjave z vrta skoraj ni več, lahko izkoristimo za gojenje mikrozelenjave v bivalnih prostorih, h kateremu lahko pritegnemo tudi otroke. Mikrozelenjavo najpogosteje vzgajamo na okenskih policah v stanovanju ali na kuhinjskem pultu v pladnjih z rahlim substratom, vato, šoto ali na blazinici iz mineralnih vlaken, ki dobro zadržujejo vlago. Rastlinice porežemo, ko naredijo prve prave liste, po dveh do štirih tednih od setve. Posevek ima ob oknu dovolj naravne svetlobe, če je vsak dan vsaj štiri ure osvetljen, na slabo osvetljenih pultih pa si lahko pomagamo s svetilko, ki ne povzroča segrevanja. Dobro je, če je čim dalj od grelnih teles, temperatura v prostoru mora biti višja od 16 stopinj Celzija, med kaljenjem je idealna od 22 do 25 stopinji, za enakomerno rast pa 20 stopinj Celzija.

V zavarovanih prostorih lahko konec januarja posejemo seme vrtnin za najzgodnejše sadike: med prvimi sta zelena in čebula, ki potrebujeta do sajenja na prosto približno dva meseca. Po kalitvi lahko posevek iz ogrevanega prostora prestavimo v svetel prostor, zeleni zadostuje 16 stopinj, čebuli pa temperatura nad 10 stopinj Celzija. Bolj topel prostor potrebujejo najpočasnejše sorte čilija; njihova setev ne bo prezgodnja le, če jih nameravamo spomladi presaditi v rastlinjak.

Če na zelenjavnem vrtu nimamo stalne razporeditve gredic glede na kolobar, si zapišimo, kje je kaj rastlo lani, in si na papirju naredimo načrt za letos. Preglejmo neporabljeno seme, naredimo kalilni test in proučimo sezname semenarskih hiš. Za posebnostmi lahko pobrskamo na straneh s spletno prodajo.