Jesenska dekoracija

Naj se jeseni veselimo ali se nad njeno muhavostjo zmrdujemo, paleta žarečih barv, v katero se spreminjajo drevesne krošnje, privlači naše poglede kot magnet. Listje je najlepše obarvano v letih, ko je pomlad topla in mokra, poletje sončno, a ne sušno, jesen pa bolj suha, s toplimi dnevi in hladnimi nočmi. Vejo z okrasnega grma na vrtu (čudovito se barva tudi listje ameriških borovnic) ali s kraške gmajne lahko uporabimo namesto šopka v vazi, s posamičnimi listi pa lahko oblepimo steklene kozarce za svečke, naredimo dekorativne venčke … Listi obdržijo svojo obliko in barvo, če jih nekaj dni med papirjem sušimo pod obtežitvijo, jih polikamo preko papirja ali premažemo s tekočim voskom.

Ustvarjalnica z otroki

Z malo ustvarjalnosti in otroške domišljije lahko iz listja nastanejo čudovite stvaritve. Začnimo s sprehodom v naravo, med katerim bodo otroci spoznali drevesne vrste po listih in plodovih, iz nabranega bogastva pa bodi doma izdelali figurice živali, liste uporabili kot štampiljke, jih porisali s pomočjo šablon ali kar tako …

Zastirka

Suho listje je zelo uporabno tudi kot zastirka okoli rastlin ali na praznih zimskih gredicah. Z njo zaščitimo koreninski sistem rastlin pred nizkimi temperaturami, prst pa pred zbijanjem in izpiranjem. Ker nam zastirko iz celih, večjih listov, dokler jih padavine nekoliko ne stlačijo, rad razpiha veter, je bolje uporabiti zastirko iz napol zdrobljenega listja. Zdrobimo ga z drobilnikom listja ali tako, da ga na trati pograbimo v dolge, nekaj decimetrov široke vrste in čeznje nekajkrat zapeljemo z vrtno kosilnico. Zadostuje nekaj centimetrov debela zastirka iz zdrobljenega listja, pri nezdrobljenem naj bo debelejša.

Listovka

Listovka je zemlja, ki jo pripravimo s kompostiranjem listja, njen približek pa je vrhnji sloj zemlje, ki se pod listjem ustvari v gozdu. To je prst, ki vsebuje veliko humusa, zato je rahla in zračna. V preteklosti, ko je bilo na prodaj manj substratov, je bila ena listovka najpomembnejših prsti za presajanje sobnih rastlin. Zelo dobro se obnese tudi pri vzgoji sadik zelenjadnic.

Najboljšo listovko lahko naredimo iz premešanega listja čim več drevesnih vrst, da le ne vsebujejo preveč tanina. Od rastlin, ki rastejo na vrtu, je zato za kompostiranje manj primerno orehovo listje, od gozdnega pa hrastovo in kostanjevo.

Za listovko zbiramo listje na kupu v bolj odročnem delu vrta, saj je trohnenje dolgotrajen proces, ki lahko traja tudi 3 leta. Zaradi tega je priporočljivo, da na normalen kompostni kup ne dodajamo večjih količin listja, ker bi se razpadanje zavleklo. V posodi za hitro kompostiranje pa se bo listje skupaj z drugimi organskimi snovmi in sredstva, ki pospešuje trohnenje, zelo hitro spremenilo v kompost.

Razpadanje listja na kompostnem kupu z ograjo iz lesenih prečk ali žičnate mreže lahko skrajšamo tako, da ga zdrobimo v drobilniku listja ali z vrtno kosilnico. Pospešuje ga tudi dodatek dušika ali kamene moke. Ko na vrtu odpade zadnje listje, pustimo listni kup čez zimo pri miru; vanj se bodo naselili ježi, dvoživke, pa tudi drobnoživke, ki posprešujejo razpadanje organske snovi.