Ilse Crawford, ki se je danski materi in kanadskemu očetu rodila v Londonu, je kariero začela kot novinarka. Pri sedemindvajsetih letih so ji zaupali vzpostavitev britanske izdaje revije Elle Decoration, deset let poz­­neje jo je pot pripeljala v New York, kjer je postala podpredsednica modne hiše Donna Karan Home. Leta 2001 se je vrnila v London in odprla oblikovalski studio, ki ima zdaj 20 zaposlenih.

Ukvarja se tako z industrijskim oblikovanjem kot notranjim opremljanjem hotelov, restavracij in zasebnih hiš. Filozofija, ki jo uporablja pri svojem delu, je ustvariti bivalno okolje, v katerem se bodo ljudje počutili domačno in udobno. To pomeni javne prostore opremiti tako, da se bodo obiskovalci v njih počutili kot doma, domove pa tako, da bodo bivalni in urejeni po željah tistih, ki v njih živijo. Po njenem mnenju oblikovanje prostorov ni le ujemanje pohištva s celotnim dizajnerskim konceptom, ampak je zlasti razmislek o tem, kako posameznik doživlja neki prostor. »Na prostor se osredotočim z vidika človeka, ki se znajde v njem. Smo živa bitja in stavbe so navsezadnje življenjski okvir. Ne gre za razumsko delovanje, interier doživljamo s telesom,« pravi Crawfordova, ki je prepričana, da ima interier izjemno moč, da poudari in obogati življenje prostora, zlasti v sodobnih stavbah. Z oblikovanjem pohištva in interierjev poskuša pozitivno vplivati na ljudi v njihovem vsakdanjem življenju. To delo prenaša tudi na študente in bodoče oblikovalce, ki jih poučuje na fakulteti za oblikovanje v Eindhovnu na Nizozemskem.

Od zasnove prestižnih hotelov do pohištva za Ikeo

Njen pristop k oblikovanju se zrcali v zasebnih in javnih projektih, ki nastajajo v Studio­ilse. Leta 2008 je, na primer, zasnovala interier prve trgovine avstralske kozmetične hiše Aesop v Londonu. Ustvarila je intimno ozračje, ki v ospredje postavlja zgodovino hiše, v kateri je nastala trgovina. Pozneje so ji zaupali tudi oblikovanje notranjosti njihove trgovine v Frederiksbergu v Københavnu. Crawfordova je več projektov izvedla tudi na Švedskem. Kakor pravi, je Stockholm mesto, do katerega čuti močno kulturno navezanost, v njem je veliko let z veseljem delala. Med drugim je opremila restavracijo z dvema Michelinovima zvezdicama nagrajenega kuharskega mojstra Mathiasa Dahlgrena v Grand hotelu Stockholm. Pravi, da je bil to eden njihovih najboljših projektov, saj Mathias Dahlgren verjame v moč interierja in jim je zaupal, da bodo znali utelesiti njegovo večdimenzionalno kulinarično filozofijo. Prepričan je namreč, da morajo ljudje njegovo hrano doživeti na vseh ravneh: jo okušati, vohati, slišati in čutiti. Med drugim so veliko razpravljali o tem, ali naj v projekt vključijo več masivnih lesenih miz iz 16. stoletja. Ker so bile že razmajane, je Dahlgrena strašno skrbelo, saj je kot vsi vrhunski chefi perfekcionist. Odločili so se, da vsaj poskusijo, gostom pa preprosto pojasnijo, da je miza stara štiristo let, za njo so ljudje pojedli že na tisoče obrokov, predstavlja pa vez z Dahlgrenom in koreninami njegove kuhinje. A kmalu so vsi zahtevali prav te mize.

Ilse Crawford je zasnovala tudi podobo blagovne znamke in interierja hotela Ett Hem, prav tako v Stockholmu, že leta 2008 pa je oblikovala debitantsko kolekcijo namiznih luči za švedsko podjetje Wästberg. Pri slednji gre za variacijo na temo klasičnega tehničnega svetila. Podstavek luči je iz litega železa, nosilci so leseni, za piko na i pa je starinski kabel v rdeči barvi. Dela njenega studia segajo tudi v druga mesta in države, na primer v New York in Hongkong. V slednjem je opremila zasebni klub Duddells, v okviru katerega deluje priljubljena restavracija. Na hong­konškem letališču pa je zasnovala interier VIP-čakalnice letalske družbe Cathay Pacific. Med njenimi zadnjimi projekti je bilo sodelovanje s švedsko Ikeo. Nastala je kolekcija svetil, dodatkov in pohištva Sinnerling, pri kateri so v ospredju naravni materiali. Crawfordova je med drugim izbrala plutovino, ki jo je uporabila na sedalih stolov in klopi, za mizno ploskev, pa tudi pri nekaterih manjših dodatkih. Letos pa so se v njenem studiu podpisali pod kolekcijo taburejev Perching, ki so nastali za podjetje Artifort in so jih predstavili spomladi v Milanu.

Vpliv skandinavskih korenin

»Oblikovanje interierjev se pogosto razume kot razvrščanje nekaj kosov pohištva v prostor. Moj pristop je popolnoma drugačen. Najverjetneje zaradi mojih skandinavskih korenin. Po mojem mnenju se večina oblikovalcev loti stavb s konceptualnega vidika, medtem ko si Skandinavci najprej poskušajo predstavljati, da stojijo na vhodu in doživljajo prostor. Verjamem, da je interier tisti, ki stavbi vdihne življenje, čeprav ga ima marsikdo le za seznam stvari, ki jih je treba kupiti,« je v intervjuju za knjigo Dezeen Book of Interviews povedala oblikovalka, ki o področju interierjev tudi piše. Do zdaj je izdala tri knjige: Sensual home, Home is where the heart is in A frame of life. Oblikovalka leta ni njeno prvo priznanje, za svoje delo je bila namreč že večkrat nagrajena.

Tako na spomladanski kot jesenski izvedbi pariškega sejma pohištva in dodatkov za dom Maison & Objet podelijo nagrado priznanim mednarodnim oblikovalcem, ki se potem na posebnem razstavnem prostoru predstavijo s svojimi izbranimi deli. To je nagrada za prestižni naslov oblikovalsko ime leta, ki jim ga je organizator podelil. Lani je bil nagrajenec katalonski oblikovalec Eugeni Quitllet, pred tem pa japonski oblikovalec Oki Sato, znan pod imenom Nendo.